pravica do zagovora pri izredni odpovedi
Sentenca
Delodajalec mora delavcu pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi omogočiti zagovor, razen če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu to omogoči (85. člen ZDR-1). Pravica do zagovora je samostojna procesna garancija, na katero ne vpliva delodajalčevo subjektivno prepričanje o storjeni kršitvi ali vnaprejšnja ocena, da zagovor ne bi vplival na končno odločitev. Opustitev vabila na zagovor ni dopustna zgolj na podlagi predvidevanja, da se delavec zagovora ne bo udeležil.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da prepričanje delodajalca o utemeljenosti odpovednega razloga ter domneva delavčevega nesodelovanja ne opravičujeta opustitve zagovora, niti se delavec zgolj z zavrnitvijo prihoda na delo ne odpove pravici do zagovora.
VSRS Sodba VIII Ips 227/2016 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da delodajalec ni ravnal nezakonito, ker delavcu ni omogočil zagovora, saj je do neizvedbe prišlo zaradi okoliščin na strani delavca, kljub prizadevanjem delodajalca.
Sodba VIII Ips 122/2013 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da potek 30-dnevnega subjektivnega roka za podajo odpovedi lahko predstavlja objektivno oviro za izvedbo zagovora.
VDSS sodba Pdp 603/2013 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Tožnika sta pravico do zagovora izkoristila preko pooblaščencev, ki sta zoper očitke kršitev predložila pisni zagovor, ne da bi predlagala preložitev zagovora.
VDSS sodba Pdp 706/2012 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V konkretnem primeru tožniku pravica do zagovora ni bila kršena, čeprav je imel za pripravo na zagovor na voljo dva namesto zakonsko predvidenih treh delovnih dni, saj je podal pisni zagovor in vse očitke prerekal.
VDSS sodba in sklep Pdp 1036/2011 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da delodajalec ne more nadomestiti obveznosti zagovora zgolj z naknadnim omogočanjem ugovora zoper že vročeno izredno odpoved.
Sodba VIII Ips 301/2007 — Vrhovno sodišče