pravica do zasebne lastnine
Sentenca
Pravica do zasebne lastnine (33. člen URS) ni kršena zgolj s tem, da sodišče v konkretnem postopku sprejme materialnopravno ali procesno napačno odločitev, ki vpliva na premoženjskopravni položaj stranke. Za ugotovitev kršitve te ustavne pravice v okviru sodnega postopka mora biti izkazan arbitraren ali samovoljen poseg države, ki presega okvir zgolj napačne uporabe prava pri odločanju o premoženjskih zahtevkih.
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o ustavnem sodišču (ZUstS)
- Zakon o denacionalizaciji (ZDen)
- Stanovanjski zakon (SZ-1)
- Stanovanjski zakon (SZ)
- Zakon o prekrških (ZP)
- Zakon o vodah (ZV)
- Zakon o varnosti cestnega prometa (Zakon o varnosti cestnega promet…)
- Ustavni zakon za izvedbo Ustave Republike Slovenije (UZIU)
- Zakon o cestah (ZCes)
- Zakon o zdravstvenem varstvu (ZZV)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da je razlaga predpisov, ki ignorira pravnomočno sodno odločbo o obstoju upniško-dolžniškega razmerja v postopku verifikacije deviznih vlog, v nasprotju s standardi varstva lastnine.
-
Ustavno sodišče je presodilo, da so določbe SZ-1 in Zakona o denacionalizaciji, ki denacionalizacijske upravičence obvezujejo k neprofitnemu najemu za nedoločen čas, v neskladju z Ustavo zaradi prekomernega posega v pravico do zasebne lastnine.
-
Sodišča so kršila pravico do zasebne lastnine, ker so zavrnila predlog za vrnitev premoženja, vložen po ZIKS, z utemeljitvijo, da je bilo premoženje podržavljeno ex lege, s čimer so upravičencu onemogočila varstvo pravic v kateremkoli postopku.
-
Ustavno sodišče je razveljavilo stališče, da morajo biti premoženjske pravice v ponovno vzpostavljeni agrarni skupnosti identične tistim ob podržavljenju, saj takšna zahteva krši ustavno varovano lastninsko pravico.
-
V tej sodbi je sodišče ugotovilo nezakonito razkritje poslovne skrivnosti (podatkov o prihodkih, stroških in maržah) s strani Urada RS za varstvo konkurence konkurentu tožeče stranke v upravnem postopku.
sodba I U 1660/2011 — Upravno sodišče
Pravna podlaga: URS · 33. člen -
Sodišče je poudarilo, da v pravdnem postopku ni mogoče popravljati napak, storjenih v postopku denacionalizacije, če bi to pomenilo poseg v pravnomočno pridobljene pravice.
-
Sodišče je kršilo pravico do zasebne lastnine, ker je zahtevek zavrnilo zaradi napačne pravne podlage (Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij namesto Zakon o denacionalizaciji), čeprav so bili prekluzivni roki za vložitev zahtevka po denacionalizacijski zakonodaji že potekli.
-
Sodišče je presodilo, da omejevanje izbire nosilca pokojninskega zavarovanja zaradi že uveljavljene pokojnine v tuji državi posega v lastninsko pravico posameznika, če za takšno omejitev ni ustavno dopustnega cilja.
-
V konkretnem primeru je bilo poudarjeno, da delitev hiše v nepravdnem postopku ne pomeni kršitve lastninske pravice le zato, ker delitev ni bila izvedena po željah pritožnika.
-
Sodišče je presodilo, da zavrnitev predloga za spremembo načina uporabe nepremičnine med solastniki zaradi preprečitve zaostrovanja odnosov ni v neskladju z ustavno pravico do zasebne lastnine.
-
V konkretnem primeru je sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek za vrnitev osebnega avtomobila, ker tožnik ni uspel dokazati lastninske pravice, kar ne predstavlja kršitve ustavne pravice do zasebne lastnine.
-
Pritožnica je neuspešno zatrjevala lastništvo garaže na podlagi zahteve za odkup po Stanovanjskem zakonu, ne da bi izkazala sklenjeno prodajno pogodbo ali drugo pravno podlago, ki bi prenesla lastninsko pravico.
-
Pritožnica ni zatrjevala, da bi sodišče pri denacionalizacijskem zahtevku uporabilo napačne pogoje iz 5. člena ZDen.
Up-388/04 — US RS
-
Ustavno sodišče je poudarilo, da nepravilna sodna odločitev o premoženjskem zahtevku sama po sebi ne pomeni kršitve ustavne pravice do zasebne lastnine.
-
Sodišče je presodilo, da inšpekcijski ukrep odstranitve objekta zaradi nezakonitega posega v prostor ne predstavlja nedopustnega posega v lastninsko pravico.
-
Pritožnica ni uspela izkazati, da bi bila sodna odločba, ki nalaga izročitev nepremičnine, ustavno nesprejemljiva.
-
V konkretni zadevi je bila tožnica neuspešna pri zahtevku za izdajo zemljiškoknjižne listine zaradi pomanjkanja veljavnega pravnega naslova.
-
Pritožniki so neuspešno uveljavljali kršitev lastninske pravice v postopku denacionalizacije, ker niso izkazali pogojev iz 5. člena ZDen.
-
V obravnavanem primeru vrnitev umetniških slik v postopku denacionalizacije ni pomenila posega v lastnino javnega zavoda, saj je ta imel le pravico upravljanja, sliki pa sta bili predmet procesa lastninjenja.
-
Sodišče je v konkretnem primeru kršilo pravico do zasebne lastnine, ker pristojni organi niso presodili, ali je podana zakonska podlaga za odvzem vozila tretji osebi, ki ni bila storilec prekrška.
Up-106/96 — US RS
-
Omejitev lastninske pravice z občinskim odlokom brez jasnega zakonskega pooblastila in določnih kriterijev je protiustavna.