pravica do zasebne lastnine v prostorskem načrtovanju
Sentenca
Pravica do zasebne lastnine (33. člen URS) zavezuje pripravljavca prostorskih aktov k zagotavljanju pravičnega ravnovesja med interesi skupnosti in interesi posameznika. Pri spremembi namenske rabe zemljišča iz zazidljivega v nezazidljivo mora lokalna skupnost izkazati posebno skrbnost in presoditi sorazmernost med koristmi ukrepa ter prikrajšanjem lastnika. Ukrep je protiustaven, če lastniku nepremičnine nalaga individualno in pretirano breme, ki presega meje dopustnega posega v lastninsko pravico.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo obveznost lokalne skupnosti, da v postopku sprejemanja občinskega prostorskega načrta vključi tudi državne nosilce urejanja prostora v proces iskanja pravičnega ravnovesja med javnim in zasebnim interesom.
-
Ustavno sodišče je presodilo, da je občinski prostorski načrt v konkretnem delu v neskladju z Ustavo, ker ni zagotovil ustreznega ravnovesja med javnim interesom in pravico do zasebne lastnine pri spremembi namembnosti zemljišča.
-
Sodišče je presodilo, da je bila sprememba namenske rabe zemljišča iz stavbnega v kmetijsko v konkretnem primeru protiustavna, ker ni zagotovila pravičnega ravnovesja med interesi skupnosti in lastnika.