pravica do zasebnosti
Sentenca
Pravica do zasebnosti (35. člen URS) varuje posameznika pred neupravičenimi posegi v njegovo sfero, vključno z varstvom osebnih podatkov. Pri koliziji med pravico do zasebnosti in svobodo izražanja (39. člen URS) sodišče opravi test sorazmernosti, pri čemer ima pravica do zasebnosti praviloma prednost, kadar objava podatkov ne zasleduje legitimnega javnega interesa in omogoča identifikacijo posameznika brez njegove privolitve.
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spremenjene s protokoli št. 3, 5 in 8 ter dopolnjene s protokolom št. 2, ter njenih protokolov št. 1, 4, 6, 7, 9, 10 in 11 (EKČP)
- Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o kazenskem postopku (ZKP)
- Zakon o izvajanju rejniške dejavnosti (ZIRD)
- Pravilnik o potrjevanju učbenikov (Pravilnik o potrjevanju učbeniko…)
- Zakon o ustavnem sodišču (ZUstS)
- Pravilnik o potrjevanju učbenikov (Pravilnik o potrjevanju učbeniko…)
- Kazenski zakonik (KZ-1)
- Zakon o ratifikaciji Konvencije Sveta Evrope o zaščiti otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolno zlorabo (MKZOSIZ)
- Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1)
- Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da snemanje obdolženca na javni površini z nadzornimi kamerami ne predstavlja nedopustnega posega v zasebnost, saj na javnem mestu ni mogoče pričakovati enake stopnje zasebnosti kot v zasebnem prostoru.
VSM Sodba IV Kp 54781/2021 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presodilo, da objava osebnih podatkov na družbenih omrežjih brez privolitve posega v zasebnost, tudi če so podatki delno netočni, a še vedno omogočajo identifikacijo osebe.
VSL Sodba I Cp 1131/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da objava osebnih podatkov zasebnice in dejstev o njenem družinskem življenju v vlogi rejnice predstavlja nedopusten poseg v zasebnost, saj niso bili izkazani nujni in prisiljujoči razlogi javnega interesa.
VSL Sodba II Cp 693/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da objava višine avtorskega honorarja vodstvenega člana združenja, ki deluje v javnem interesu, ne posega v njegovo zasebnost, saj gre za podatek, vezan na poklicno udejstvovanje.
VSL sodba II Cp 685/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: URS · 35. člen -
V tej sodbi je bilo ugotovljeno, da je toženec s sistematičnim in namernim ravnanjem posegel v zasebnost tožnice na njenem najetem garažnem prostoru.
VSK sodba Cp 1314/2010 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče mora pri presoji posega v zasebnost zaradi objave identitete obsojenca oceniti, ali je takšna objava v konkretnem trenutku še utemeljena s splošnim interesom javnosti, upoštevajoč čas, ki je pretekel od storitve kaznivega dejanja.
VSM sklep I Cp 1256/2007 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presodilo, da naročilo in izdelava psihološkega mnenja na podlagi zasebnih zapiskov tretje osebe brez njene privolitve pomeni nedopusten poseg v osebnostne pravice.
VSL sklep II Cp 2554/2007 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ugotovilo kršitev pravice do zasebnosti, ker je prisluškovanje in snemanje telefonskih pogovorov v kazenskem postopku izvajala SOVA, čeprav bi to morala storiti policija.
-
Sodišče je kršilo pravico do zasebnosti, ker je v motenjski pravdi z nalogom za omogočitev dostopa do spalnice poseglo v prostor, ki je za posameznika edini zagotovljen prostor intimnosti.
-
Sodišče je poudarilo, da je za presojo odškodninske odgovornosti zaradi posega v zasebnost z objavo informacij irelevantno, ali so bile objavljene informacije resnične.
VSL sklep I Cp 1289/2000 — Višje sodišče v Ljubljani