pravica do zasebnosti na javnem kraju
Sentenca
Pravica do zasebnosti (35. člen URS) na javnih površinah ni absolutna in je omejena z naravo prostora, kjer posameznik objektivno ne more utemeljeno pričakovati zasebnosti. Pri presoji dopustnosti uporabe videonadzora kot dokaza v kazenskem postopku sodišče opravi tehtanje med pravico do zasebnosti in legitimnim interesom varovanja premoženja. Kadar je videonadzor na javnem mestu pregleden in opozorjen, se šteje, da ne posega prekomerno v pravico do zasebnosti, saj je pričakovanje zasebnosti v takšnem okolju zmanjšano.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je ocenilo, da na odprtem hotelskem parkirišču, kjer so bile kamere vidno nameščene, obdolženec ni mogel pričakovati zasebnosti, zato videoposnetek predstavlja dopusten dokaz.
VSK Sodba II Kp 67024/2019 — Višje sodišče v Kopru