pravica do zaslišanja v postopku o prekršku
Sentenca
V postopku o prekršku je bistvena kršitev določb postopka podana, če obdolženec pred izdajo sodbe ni bil zaslišan, razen v zakonsko določenih izjemah (155. člen ZP-1). Sodišče je dolžno izvesti zaslišanje, kadar obdolženec v svoji vlogi, kot je zahteva za sodno varstvo, smiselno predlaga svoje zaslišanje ali izkaže interes za osebno podajo izjav o dejstvih, ki so pomembna za odločitev. Kršitev te pravice predstavlja poseg v pravico do poštenega sodnega postopka.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je kršilo pravico do zaslišanja, ker storilca pred odločitvijo o zahtevi za sodno varstvo ni zaslišalo, čeprav je iz vloge izhajal smiseln predlog za takšno procesno dejanje.
VSC Sklep PRp 41/2024 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je razveljavilo sodbo, ker sodišče prve stopnje ni zaslišalo storilca, čeprav je bila pravica do zaslišanja v postopku o prekršku temeljna za obrambo, ne glede na odsotnost izrecnega predloga v zahtevi za sodno varstvo.
VSK Sklep PRp 823/2023 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da nevednost ali nepoučenost obdolženca ne sme biti v škodo njegovim pravicam, vendar to ne pomeni obveznosti sodišča, da sili obdolženca k dopolnitvi pomanjkljivega zagovora.
VSL sodba PRp 652/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je obdolžencu omogočilo podajo zagovora ob navzočnosti zagovornika in mu naknadno odobrilo dodaten 14-dnevni rok za pisni zagovor, česar obdolženec ni izkoristil.
VSC sodba PRp 267/2008 — Višje sodišče v Celju