pravica do zdravega življenjskega okolja
Sentenca
Pravica do zdravega življenjskega okolja (72. člen URS) se varuje s predpisanimi standardi in normami, ki zagotavljajo, da vplivi na okolje ne dosežejo stopnje čezmernih obremenitev, ki bi ogrožale zdravje ljudi. Zgolj nezadovoljstvo z načrtovano prostorsko ureditvijo ali pavšalno zatrjevanje bodočih emisij ne pomenita kršitve te pravice; do nedopustnega posega pride šele, ko so izkazane konkretne čezmerne obremenitve okolja.
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o ustavnem sodišču (ZUstS)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o varstvu okolja (ZVO)
- Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR)
- Zakon o upravi (ZUpr)
- Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uredba o mejnih vrednostih kazal…)
- Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN)
- Zakon o urejanju prostora (ZUreP)
- Zakon o varstvu okolja (ZVO-1)
- Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP)
- Zakon o družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji (ZDARS)
- Zakon o varstvu kulturne dediščine (ZVKD)
- Zakon o graditvi objektov (ZGO-1)
- Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uredba o elektromagnetnem sevanj…)
- Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da upravni organ pri izdaji gradbenega dovoljenja za hlev ne sme zanemariti vpliva emisij vonjav na stanovanjsko območje zgolj zaradi odsotnosti specifičnih slovenskih predpisov o mejnih vrednostih smradu.
UPRS Sodba II U 247/2018-18 — Upravno sodišče
-
Sodišče je priznalo odškodnino za duševne bolečine zaradi okrnitve pravice do zdravega življenjskega okolja zaradi hrupa in spremenjene mikrolokacije po izgradnji avtoceste.
VSM Sodba in sklep I Cp 246/2020 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presodilo, da prekomerno smrad iz odlagališča odpadkov predstavlja nedopustno imisijo, ki posega v osebnostne pravice stanovalcev v bližini.
Sodba in sklep II Ips 927/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je ugotovilo, da preseganje kritičnih vrednosti hrupa pomeni poseg v osebnostne pravice tožnikov, zaradi česar so upravičeni do odškodnine.
VSM Sodba I Cp 1887/2008 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: OZ · 133. člen OZ · 133. člen, odstavek 3 OZ · 179. člen OZ · 182. člen Uredba o mejnih vrednostih kazal… · 7. člen Uredba o mejnih vrednostih kazal… · 7. člen, odstavek 2 Uredba o mejnih vrednostih kazal… · 7. člen, odstavek 3 ZPP · 258. člen ZPP · 258. člen, odstavek 2 ZPP · 261. člen ZPP · 282. člen ZPP · 337. člen ZPP · 337. člen, odstavek 1 ZPP · 353. člen ZPP · 355. člen ZPP · 358. člen ZVO-1 · 3. člen -
Sodišče je poudarilo, da pojem duševnih bolečin pri kršitvi osebnostnih pravic obsega vsako psihično neugodje in ni omejen zgolj na primere zmanjšanja življenjske aktivnosti.
VSL sodba I Cp 710/2005 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da načrtovanje gradnje na območju, kjer še ni vzpostavljena vsa komunalna infrastruktura, samo po sebi ne pomeni kršitve pravice do zdravega okolja.
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj dejstvo poslabšanja bivalnih razmer zaradi načrtovanega odlagališča ne pomeni avtomatične kršitve ustavne pravice do zdravega okolja.
-
Sodišče je pojasnilo, da prostorski akt ni nezakonit zgolj zato, ker v postopku javne razgrnitve niso bile upoštevane pripombe sosedov ali zainteresirane javnosti.
-
Ustavno sodišče je poudarilo, da učinkovitost inšpekcijskega nadzora nad hrupnimi dejavnostmi v mladinskem taboru ne more biti predmet ustavne pritožbe.
-
Splošno zatrjevanje poslabšanja življenjskih pogojev zaradi hrupnih dejavnosti v bližini brez dokaza o prekoračitvi mejnih vrednosti ne izkazuje kršitve pravice do zdravega okolja.
-
Sodišče je poudarilo, da lahko tudi intenziven in trajen smrad predstavlja resno motnjo, ki ogroža zdravje in kvaliteto bivanja, pri čemer se za presojo čezmernosti obremenitve v odsotnosti domačih predpisov lahko uporabijo mednarodni standardi.
VSL sklep I Cp 1625/2002 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da načrtovanje pokopališča v bližini stanovanjskih objektov samo po sebi ne pomeni kršitve pravice do zdravega življenjskega okolja.
-
Pritožnik ni uspel dokazati, da vplivi sosednje nepremičnine (hrup, razgled, onesnaževanje) presegajo krajevno običajne meje.