pravica uporabe na stavbnem zemljišču
Sentenca
Pravica uporabe na stavbnem zemljišču je pravni institut, ki je bil podlaga za pridobitev lastninske pravice na nepremičninah v skladu z Zakonom o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (ZLNDL). Za njen nastanek oziroma prenos je odločilna pridobitev ustreznih upravnih dovoljenj za gradnjo objekta, izdanih s strani pristojnih organov, ki so bili pooblaščeni za razpolaganje s stavbnim zemljiščem. Skladno z 2. členom ZLNDL fizične osebe, ki so imele na nepremičnini pravico uporabe, postanejo njeni lastniki.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da so bili pogoji za prenos pravice uporabe izpolnjeni z zgraditvijo garaže na podlagi ustreznih dovoljenj pristojnih organov in ob vednosti pravne prednice tožene stranke.
VSL Sodba I Cp 738/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je priznalo pridobitev pravice uporabe na podlagi dejanske gradnje in uporabe objekta kljub odsotnosti pisne pogodbe o prenosu pravice uporabe.
VSL Sodba I Cp 1192/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZLNDL · 2. člen -
Sodišče je poudarilo, da je prenos lastninske pravice na stavbi v času družbene lastnine avtomatično vključeval tudi prenos pravice uporabe na pripadajočem zemljišču.
VSL sodba II Cp 2611/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je bila pravica uporabe po ZSZ zagotovljena tistim, ki so zemljišča dejansko uživali kljub formalnemu prehodu v družbeno lastnino po ZPLP.
Sodba II Ips 96/2011 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da je bila z odločbo o odvzemu in dodelitvi zemljišča prejšnjim imetnikom odvzeta pravica uporabe, zato ta ni mogla biti predmet kasnejšega dedovanja ali brezplačnega razpolaganja.
Sodba II Ips 539/92 — Vrhovno sodišče