pravična denarna odškodnina
Sentenca
Pravična denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo se odmeri ob upoštevanju vseh okoliščin primera, zlasti stopnje in trajanja telesnih ter duševnih bolečin, obsega skaženosti ter zmanjšanja življenjske aktivnosti (179. člen OZ). Odškodnina mora biti individualizirana in sorazmerna s težo posledic, ki so nastale za oškodovanca.
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o tujcih (ZTuj)
- Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR)
- Zakon o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva (ZPŠOIRSP)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR)
- Zakon o brezplačni pravni pomoči (ZBPP)
- Kazenski zakonik Republike Slovenije (KZ)
- Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR)
- Zakon o društvih (ZDru-1)
- Odvetniška tarifa (Odvetniška tarifa)
- Zakon o kazenskem postopku (ZKP)
- Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu (ZOZP)
- Zakon o zaščiti živali (ZZZiv)
- Zakon o javnih cestah (ZJC)
- Zakon o varstvu okolja (ZVO)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)
- Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1)
- Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uredba o mejnih vrednostih kazal…)
- Zakon o ustavnem sodišču (ZUstS)
- Zakon o prispevkih za socialno varnost (ZPSV)
- Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih (Uredba o zagotavljanju varnosti…)
- Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spremenjene s protokoli št. 3, 5 in 8 ter dopolnjene s protokolom št. 2, ter njenih protokolov št. 1, 4, 6, 7, 9, 10 in 11 (EKČP)
- Zakon o zdravstveni dejavnosti (ZZDej)
- Zakon o sodnih taksah (ZST-1)
- Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD)
- Zakon o varnosti cestnega prometa (ZVCP)
- Zakon o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da pomanjkanje strokovne psihiatrične pomoči ne izključuje obstoja duševnih bolečin, ki so podlaga za odškodnino.
VSM Sodba I Cp 516/2025 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo trajne posledice škodnega dogodka, vključno z nastankom I. kategorije invalidnosti in trajno nezmožnostjo za delo.
VSL Sodba I Cp 611/2025 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za poškodbe skočnega sklepa in stopala uporabilo primerjavo s srednje hudimi primeri po Fischerjevi lestvici.
VSL Sodba II Cp 845/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za telesne poškodbe v prometni nesreči uporabilo primerjavo s sodno prakso (Fischerjeva lestvica) za srednje hude poškodbe.
VSL Sodba II Cp 1109/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 179. člen OZ · 179. člen, odstavek 1 OZ · 179. člen, odstavek 2 OZ · 299. člen OZ · 299. člen, odstavek 1 OZ · 378. člen OZ · 378. člen, odstavek 1 ZPP · 154. člen ZPP · 154. člen, odstavek 2 ZPP · 313. člen ZPP · 313. člen, odstavek 1 ZPP · 313. člen, odstavek 2 ZPP · 358. člen ZPP · 358. člen, odstavek 1, točka 5 -
Sodišče je pri odmeri odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem utemeljeno sledilo izvedencu, ki je subjektivne navedbe oškodovanke objektiviziral na podlagi medicinske dokumentacije in pravil stroke.
VSM Sodba I Cp 384/2024 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: OZ · 179. člen OZ · 180. člen OZ · 181. člen OZ · 182. člen OZ · 352. člen OZ · 364. člen -
Sodišče je poudarilo, da medicinska diagnoza (npr. zlom enega ali dveh vretenc) ni pravno odločilna sama po sebi, temveč le vpliv te poškodbe na intenziteto in trajanje trpljenja oškodovanca.
VSL Sodba II Cp 2213/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri presoji višine odškodnine upoštevalo kumulativni učinek več istočasno utrjenih hudih telesnih poškodb.
VSM Sodba I Cp 385/2024 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je v konkretnem primeru znižalo prisojeno odškodnino za telesne bolečine in zmanjšanje življenjske aktivnosti, ker je ocenilo, da je bila prvotno določena odškodnina previsoka.
VSC Sodba Cp 128/2024 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: OZ · 179. člen OZ · 182. člen ZPP · 337. člen ZPP · 337. člen, odstavek 1 ZPP · 339. člen ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 11 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 14 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 15 ZPP · 353. člen ZPP · 358. člen, odstavek 1, točka 5 ZPP · 87. člen ZPP · 87. člen, odstavek 1 -
Sodišče je pri odmeri odškodnine za zmanjšanje življenjskih aktivnosti presojalo ustreznost prisojene odškodnine glede na standard pravične odškodnine.
VSM Sodba I Cp 570/2023 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za neutemeljen odvzem prostosti upoštevalo razpon odškodnin med 4 in 7 povprečnimi mesečnimi neto plačami kot primeren okvir za primerljive zadeve.
VSL Sodba II Cp 1064/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnici ni bila priznana odškodnina za glavobole kot posledico nesreče, ker je bilo ugotovljeno, da gre za predhodno dokumentirano migrensko stanje, ki ni v vzročni zvezi s škodnim dogodkom.
VSL Sodba I Cp 783/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo uporabilo merilo povprečne neto plače in primerjavo z odškodninami za podobne obsege škode.
VSC Sodba Cp 191/2023 — Višje sodišče v Celju
-
Tožnik je uspel s pritožbo glede prenizke odmere odškodnine, saj je sodišče prve stopnje napačno ovrednotilo obseg nepremoženjske škode.
VSL Sodba II Cp 7/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru znižalo odškodnino za lahko telesno poškodbo, ker je ocenilo, da je bila prvotno dosojena višina odškodnine previsoka glede na naravo poškodb in ustaljeno sodno prakso.
VSL Sodba II Cp 483/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da pritožba, ki zgolj pavšalno nasprotuje odmeri odškodnine, ne zadosti standardu konkretiziranega izpodbijanja sodnih razlogov.
VSL Sodba I Cp 118/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru odmerilo odškodnino za nepremoženjsko škodo, nastalo zaradi prepira in fizičnega napada, pri čemer je presojalo subjektivne in objektivne elemente bolečin in strahu.
VSL Sodba II Cp 1906/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da invalidnina ni zgolj odbitna postavka v matematičnem smislu, temveč okoliščina pri odmeri odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšane delovne zmožnosti.
VSM Sodba I Cp 428/2022 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presojalo višino odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi nezakonitega izbrisa iz registra stalnega prebivalstva, pri čemer je upoštevalo že izplačano odškodnino v upravnem postopku.
VSL Sodba II Cp 684/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za telesne poškodbe (zlom gležnja, zvin kolena) uporabilo metodo primerjave z višino povprečnih neto plač.
VSL Sodba II Cp 495/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo primernost odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki je vključevala posledice, kot so brazgotine, šepanje in posttravmatska stresna motnja, v okviru Fischerjeve lestvice.
VSL Sodba II Cp 1589/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je pri odmeri odškodnine za poškodbe roke upoštevalo primerljivost zneska s povprečnimi mesečnimi neto plačami in sodno prakso za podobne poškodbe.
VSC Sodba Cp 376/2021 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je višino odškodnine za nepremoženjsko škodo ovrednotilo v razmerju do povprečne mesečne neto plače.
VSM Sodba I Cp 643/2021 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: OZ · 179. člen OZ · 182. člen OZ · 402. člen OZ · 402. člen, odstavek 1 OZ · 943. člen ZPP · 154. člen ZPP · 154. člen, odstavek 2 ZPP · 155. člen ZPP · 165. člen ZPP · 165. člen, odstavek 2 ZPP · 313. člen ZPP · 313. člen, odstavek 2 ZPP · 353. člen ZPP · 358. člen ZPP · 358. člen, odstavek 1 ZPP · 358. člen, odstavek 1, točka 5 ZPP · 8. člen -
Sodišče je pri presoji višine odškodnine uporabilo metodo primerjave zneska s 33,3 povprečnimi mesečnimi neto plačami v Republiki Sloveniji.
VSM Sodba I Cp 531/2021 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo upoštevalo stopnjo in trajanje telesnih bolečin ter strahu, pri čemer je od skupno prisojene odškodnine odštelo že izplačane zneske zavarovalnice.
VSC Sodba Cp 306/2021 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je v konkretnem primeru ugotovilo, da je bila prvotno prisojena odškodnina za telesne bolečine in strah prenizka glede na sodno prakso.
VSL Sodba II Cp 397/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj klasifikacija poškodb po Fischerjevem sistemu ne zadostuje za določitev odškodnine, temveč je odločilen konkretni obseg in intenzivnost trpljenja.
VSL Sodba II Cp 488/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo upoštevalo težo poškodb, intenzivnost in trajanje bolečin ter specifične osebne okoliščine tožnika.
VSM Sodba I Cp 226/2021 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je izpostavilo, da mora biti vsak zaključek o revalorizaciji izgubljenega zaslužka ali drugih premoženjskih postavk utemeljen z objektivnimi dejstvi, sicer je sodba obremenjena z bistveno kršitvijo določb postopka.
VSC Sodba in sklep Cp 51/2021 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za prisilno pridržanje upoštevalo trajanje nezakonitega zadržanja v psihiatrični bolnišnici.
VSL Sodba II Cp 2008/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je priznalo odškodnino za nepremoženjsko škodo zaradi kršitve osebnostnih pravic kot posledico izbrisa iz registra in nezakonitega postopka odpovedi prebivanja.
VSL Sodba II Cp 1890/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 169. člen OZ · 179. člen URS · 26. člen ZOR · 190. člen ZOR · 200. člen ZPŠOIRSP · 7. člen ZPŠOIRSP · 7. člen, odstavek 1 ZPŠOIRSP · 7. člen, odstavek 2 ZTuj · 13. člen ZTuj · 13. člen, odstavek 2 ZTuj · 19. člen ZTuj · 19. člen, odstavek 3 ZTuj · 19. člen, odstavek 3, alinea 2 ZTuj · 23. člen ZTuj · 23. člen, odstavek 1, alinea 1 ZTuj · 24. člen ZTuj · 25. člen ZTuj · 25. člen, odstavek 5 ZTuj · 26. člen ZTuj · 26. člen, odstavek 3 -
Sodišče je pri odmeri odškodnine za poškodbo rame upoštevalo konzervativno zdravljenje s fizioterapijo in trajanje zmernih telesnih bolečin v obdobju šestih mesecev.
VSL Sodba II Cp 1250/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je prisojeno odškodnino za zlom koželjnice umestilo med srednje hude primere primerljivo s sodno prakso.
VSL Sodba II Cp 1876/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za lahko telesno poškodbo upoštevalo, da so bile življenjske aktivnosti tožnika že predhodno zmanjšane zaradi invalidnosti iz drugega škodnega dogodka.
VSL Sodba II Cp 1296/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je pri odmeri zvišalo odškodnino za nepremoženjsko škodo, ker je upoštevalo vpliv prometne nesreče na prezgodnji nastop težav s hrbtenico in posledično izgubo zaposlitve zaradi nezmožnosti težjih telesnih naporov.
VSL Sodba II Cp 1295/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je zavrnilo pritožbeni očitek o neustrezni višini odškodnine, ker toženka ni navedla nobenega konkretnega primera iz sodne prakse, s katerim bi utemeljila svoje navedbe o neskladnosti prisojene odškodnine za nateg vratnih mišic.
VSC Sodba Cp 103/2020 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine upoštevalo trajne posledice škode in višino zneska primerjalo z večkratnikom povprečne neto plače v Republiki Sloveniji.
VSC Sodba Cp 58/2020 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo vpliv poškodb roke na poklicno delo vzdrževalca in hobije, kot so čebelarstvo in delo na kmetiji.
VSL Sodba II Cp 114/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo upoštevalo tožnikov 30-odstotni soprispevek k nastanku prometne nesreče.
VSL Sodba II Cp 1924/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavani zadevi je sodišče poudarilo pomen razmejitve posledic nezgode pri delu od predhodnih degenerativnih sprememb oškodovanca s pomočjo izvedenskega mnenja.
VDSS Sodba Pdp 247/2019 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V konkretnem primeru je sodišče ocenjevalo ustreznost varovalne opreme (čepkov za ušesa) pri izvajanju vojaških vaj kot elementa skrbnosti pri preprečevanju škode.
VSM Sodba I Cp 446/2019 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Tožniku je bila odškodnina znižana za 20 % zaradi njegovega soprispevka k nastanku škode, pri čemer se je sodišče oprlo na ugotovljen obseg telesnih bolečin in strahu.
VSL Sodba II Cp 799/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Degenerativne spremembe, ki pred poškodbo niso povzročale težav, ne vplivajo na znižanje odškodnine.
VSL Sodba II Cp 609/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za hudo poškodbo glave in možganov upoštevalo trajanje hospitalizacije, intenziteto bolečin, potrebo po dolgotrajni antiepileptični terapiji ter trajne motnje spanja.
VSL Sodba II Cp 2192/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo odmero odškodnine za telesne bolečine, strah in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti pri poškodbi rame, nastali pri smučanju.
VSL Sodba II Cp 2125/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Pri odmeri odškodnine za skaženost je sodišče upoštevalo trajne posledice, kot so šepanje in brazgotine na spodnjih udih ter v predelu medenice.
VSL Sodba II Cp 1708/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je za preizkus pravilne uporabe načela pravične odškodnine nujna primerjava celotnih enotnih odškodnin, ne pa posameznih segmentov škode.
VSRS Sodba II Ips 91/2017 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine upoštevalo vrsto telesnih poškodb, trajanje hospitalizacije, intenzivnost bolečin ter zmanjšanje življenjske aktivnosti za 13 %.
VSRS Sklep II DoR 119/2018 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo odmero odškodnine za telesne bolečine in zmanjšanje življenjskih aktivnosti po zlomu koželjnice.
VSL Sodba II Cp 2791/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je pritožbeno sodišče zvišalo odškodnino za poškodbo leve rame, ker je ocenilo, da so bile trditve o telesnih bolečinah in posledični stresni motnji utemeljene in neprerekane.
VSL Sodba I Cp 2165/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru znižalo dosojeni znesek odškodnine za telesne bolečine in strah, ki ga je prvostopenjsko sodišče ocenilo kot previsokega.
VSL Sodba in sklep I Cp 1570/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da pri odmeri odškodnine v zamudni sodbi ni mogoče avtomatsko slediti zahtevku, temveč mora sodišče opraviti pravno presojo utemeljenosti zahtevka na podlagi dejstev, ki jih je tožeča stranka navedla v tožbi.
VSL Sodba II Cp 1955/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je pri odmeri odškodnine tehtalo med intenzivnostjo in trajanjem telesnih bolečin ter starostjo oškodovanke, pri čemer je kot merilo upoštevalo tudi 5-odstotno zmanjšanje življenjskih aktivnosti.
VSL Sodba II Cp 2487/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je pri odmeri upoštevalo izvedensko mnenje o trajnih anatomskih posledicah, vendar je zavrnilo višjo odškodnino, ker izvedenec ni potrdil zmanjšanja življenjskih aktivnosti ali duševnih bolečin.
VSL Sodba I Cp 1285/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo pritožbene navedbe o prenizki odškodnini, ker pritožnik ni navedel nobenih konkretnih primerljivih sodnih zadev, ki bi utemeljevale višji znesek.
VSL Sodba I Cp 1507/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za zmanjšanje življenjskih aktivnosti poudarilo, da subjektivno doživljanje oškodovanca ne sme biti edino merilo, temveč je treba ohraniti objektivno pogojenost višine odškodnine.
VSL Sodba II Cp 1070/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Odškodnina je bila priznana za duševne bolečine zaradi nezakonite izključitve iz lovske družine, ki je pomenila kršitev ustavne pravice do združevanja.
VSL Sodba I Cp 1639/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je sodišče pri odmeri upoštevalo, da so bile tožnikove težave v pretežni meri posledica predhodnih degenerativnih sprememb in poškodb, za katere povzročitelj ne odgovarja.
VSL sodba I Cp 290/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je odmerilo enotno odškodnino za nepremoženjsko škodo, nastalo zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva, ob upoštevanju specifičnega položaja oškodovanca.
VSRS Sodba II Ips 255/2016 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da povzročitelj škode prevzame oškodovanca v stanju, v kakršnem je, in da je za nastalo škodo odgovoren tudi, če je oškodovančeva občutljivost posledica predhodnega ravnanja istega povzročitelja.
VSL sodba II Cp 2039/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da udarnina kolena, ki je bila blage narave in kratkotrajna, ne predstavlja pravno relevantne škode za prisojo odškodnine.
VSL sodba II Cp 2566/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da moralna presoja tožnikovega ravnanja s strani prvostopenjskega sodišča ne sme vplivati na višino prisojene odškodnine, če to ravnanje ni pravno relevantno za nastanek škode.
VSL sodba II Cp 2414/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V tej zadevi je sodišče pri odmeri odškodnine za telesne bolečine in strah zaradi napada psa upoštevalo intenzivnost in kratkotrajnost dogodka ter starost oškodovanke.
VSL sodba I Cp 1997/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavani zadevi je bila presoja odškodnine vezana na specifično ureditev povračila škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva (ZPŠOIRSP).
VSRS sodba in sklep II Ips 170/2016 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo tezo, da bi bil stres ob škodnem dogodku izključni vzrok za težave, povezane s tožnikovo že obstoječo sladkorno boleznijo.
VSC sodba Cp 189/2016 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je pri odmeri odškodnine za ugriz psa upoštevalo naravo poškodbe kot zelo lahko ter zmanjšalo zahtevane zneske za telesne bolečine in strah.
VSL sodba II Cp 563/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je zavrnilo pritožbene navedbe o tožnikovi domnevni predhodni omejitvi gibljivosti zapestja, ker tožena stranka zanje ni ponudila konkretnih dokazov, temveč zgolj ugibanja.
VSL sodba II Cp 3205/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
V konkretnem primeru je bila odškodnina za hude trajne posledice (paraplegija) določena v višini približno 175 povprečnih plač.
VSRS sodba VIII Ips 315/2015 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da mora tožnik v tožbi konkretizirati stopnjo in trajanje bodočih duševnih bolečin, sicer je zahtevek v tem delu nesklepčen.
VSL sodba II Cp 2562/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru znižalo dosojeno odškodnino za telesne poškodbe, ker je ocenilo, da prvostopenjska odmera ni bila v celoti skladna z merili za pravično denarno odškodnino.
VSC sodba in sklep Cp 506/2015 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za poškodbe rame in komolca upoštevalo intenziteto in trajanje telesnih bolečin ter subjektivno doživljanje oškodovanca ob 20 % soprispevku k nastanku škode.
VSL sodba II Cp 2862/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je pri odmeri odškodnine za duševne bolečine zaradi neupravičenega odvzema prostosti presojalo vpliv razmer v priporu, omejitev stikov z družino in vpliv medijskega poročanja na oškodovanca.
VSL sodba II Cp 2731/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za poškodbo gležnja upoštevalo tožnikovo starost in poklic natakarja ter ugotovilo, da je bila prvostopenjska odškodnina prenizka glede na primerljivo sodno prakso.
VSL sodba I Cp 2027/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri določitvi odškodnine za telesne poškodbe pri delovni nezgodi upoštevalo medicinsko dokumentacijo in izvedensko mnenje ter opravilo primerjavo s sodno prakso v podobnih primerih.
VSC sodba Cp 508/2015 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče tožniku ni priznalo odškodnine iz naslova skaženosti, ker je bila trditvena podlaga glede te oblike škode pomanjkljiva.
VSM sodba I Cp 807/2015 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pri presoji višine odškodnine izpostavilo nujnost primerjave z zneski v podobnih primerih sodne prakse.
VSC sodba in sklep Cp 163/2015 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za prekomeren hrup upoštevalo primerljivost zneskov s podobnimi primeri iz sodne prakse glede obremenitev s hrupom na cestnih odsekih.
VSM sodba I Cp 333/2015 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da ugotovljena intenziteta in trajanje telesnih bolečin ter nevšečnosti med zdravljenjem utemeljujejo prisojeno odškodnino, tudi če zdravljenje ni bilo dolgotrajno.
VSL sodba in sklep II Cp 1344/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za hude poškodbe glave in možganov upoštevalo trajne posledice, kot so izguba ravnotežja, nezmožnost fizičnega dela in status invalida III. kategorije.
VSL sodba II Cp 749/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Stranka, ki se pri utemeljevanju višine odškodnine sklicuje na sodno prakso v podobnih primerih, mora to prakso konkretizirati; pavšalno sklicevanje na odstopanje od primerljivih zadev je neupoštevno.
VSL sodba II Cp 652/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bila odškodnina v višini 2.500,00 EUR ocenjena kot pravično zadoščenje za lažjo udarnino, ki se je pozdravila v nekaj tednih.
VDSS sodba Pdp 1515/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za telesne bolečine in strah izpostavilo pomen dokaznega bremena glede trajnih posledic poškodb, pri čemer je zahtevek za zmanjšanje življenjskih aktivnosti zavrnilo zaradi pomanjkanja dokazov o dejanskem zmanjšanju zmožnosti za opravljanje specifičnih aktivnosti.
VSC sodba Cp 726/2014 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da je za pravilno uporabo načela objektivne pogojenosti nujna primerjava celotnih enotnih odškodnin, ne le primerjava deležev posameznih oblik škode v okviru te odškodnine.
VSRS sodba II Ips 131/2013 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je odločilo o višini odškodnine za telesne bolečine in skaženost brez postavitve izvedenca medicinske stroke.
VSL sodba I Cp 2726/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Pri odmeri je sodišče upoštevalo poslabšanje zdravstvenega stanja tožnika, ki je privedlo do artroskopske operacije in invalidnosti III. kategorije.
VDSS sodba Pdp 1177/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je odmerjalo odškodnino za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem po zlomu leve koželjnice in podlahtnice.
VSL sodba III Cp 2687/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za poškodbo ramenskega obroča poudarilo pomen primerjave s sodno prakso v podobnih primerih in upoštevanje intenzivnosti ter trajanja zdravljenja.
VSL sodba II Cp 2712/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Vrhovno sodišče je v konkretnem primeru znižalo prisojeno odškodnino na 8.500,00 EUR, ker je ocenilo, da je bila prvotno prisojena odškodnina previsoka glede na sodno prakso v primerljivih zadevah.
VSRS sodba II Ips 191/2012 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je sodišče presojalo odškodnino za poškodbo palca desne roke, vključno z bolečinami, nevšečnostmi med zdravljenjem, strahom in zmanjšanjem življenjskih aktivnosti.
VSL sodba III Cp 2694/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo 40 % prispevek oškodovanca k nastali škodi in opravilo valorizacijo delnega plačila odškodnine.
VSL sodba II Cp 1775/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Višina odškodnine za duševne bolečine zaradi hrupa je bila znižana zaradi presoje intenzivnosti vpliva hrupa na življenjsko okolje tožnikov.
VSM sodba I Cp 813/2014 — Višje sodišče v Mariboru
-
Tožeča stranka je izpodbijala višino odškodnine zaradi prenizkega ovrednotenja telesnih bolečin in strahu, ki so bili ugotovljeni z izvedenskim mnenjem.
VSM sodba I Cp 546/2014 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presojalo primernost odmere odškodnine za telesne bolečine in strah, nastale zaradi zloma prsta na nogi.
VSM sodba I Cp 1452/2013 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za poškodbe skočnega sklepa in stopala upoštevalo tudi psihopatološke posledice in načelo individualizacije.
VSL sodba in sklep II Cp 1960/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo multi-travmatsko poškodbo, številne operativne posege, trajne brazgotine, smrtni strah ob nesreči ter nastanek posttravmatske stresne motnje.
VSC sodba Cp 630/2013 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo 22-letnega tožnika v prometni nesreči presojalo višino odškodnine za telesne bolečine, strah in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.
Sodba II Ips 62/2011 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za spolno zlorabo mladoletnika izpostavilo načelo objektivne pogojenosti in nujnost dokazovanja dejanskega obsega škode.
Sodba II Ips 366/2011 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo 5-odstotno zmanjšanje življenjskih aktivnosti pri 41-letnem fizičnem delavcu zaradi omejitev pri rekreativnem športu.
VDSS sodba Pdp 825/2013 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo po prometni nesreči upoštevalo težo telesnih poškodb, obseg nevšečnosti med zdravljenjem ter stopnjo zmanjšanja življenjske aktivnosti oškodovanca.
Sodba II Ips 290/2012 — Vrhovno sodišče
-
Pritožbeni očitek o previsoki odškodnini je neuspešen, če stranka zgolj pavšalno navaja neskladnost s sodno prakso, ne da bi konkretno izkazala, v čem naj bi bila odstopanja od ustaljenih meril.
VSL sodba in sklep II Cp 3672/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v pritožbenem postopku zvišalo dosojeno odškodnino za nepremoženjsko škodo, ker prvostopenjska odločitev ni v zadostni meri upoštevala vseh elementov nastale škode.
VSL sodba II Cp 3229/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je primer zastrupitve z ogljikovim monoksidom z blagimi posledicami uvrstilo med zelo lahke škodne primere, za katere se v sodni praksi prisojajo odškodnine v višini približno dveh povprečnih mesečnih plač.
VSL sodba I Cp 2439/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je znižalo prisojeno odškodnino za telesne poškodbe gležnja s pridruženimi zapleti, ker je ocenilo, da znesek v višini 101 povprečne plače presega merila za pravično denarno odškodnino.
VSC sodba Cp 762/2012 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo trajanje omejevanja pravice do združevanja (več kot pet let) in monopolni položaj društva kot reprezentativne invalidske organizacije.
VSL sodba I Cp 1258/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V primerih katastrofalne škode sodišče zaradi prepletenosti telesnega in duševnega trpljenja prizna enovito odškodnino, ki zajema več oblik nepremoženjske škode hkrati.
VSL sodba II Cp 3550/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru zvišalo prisojeno odškodnino, ker prvotno določen znesek ni ustrezal standardu pravične denarne odškodnine.
VSL sodba II Cp 3571/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da palec, čeprav je del telesa, ki se vsakodnevno uporablja, ne spada med vitalne dele telesa, kar vpliva na presojo pomena prizadete dobrine pri odmeri odškodnine.
VSL sodba II Cp 3658/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Pritožbeno sodišče je zavrnilo pritožbene navedbe tožeče stranke o prenizki odškodnini, ker stranka ni navedla konkretnih sodnih odločb za primerjavo, s čimer je bila njena pritožba v tem delu pavšalna.
VSL sodba II Cp 2154/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da prisojena odškodnina, ki se nahaja znotraj razpona sodne prakse za primerljive primere, ne pomeni kršitve pravice do enakega varstva pravic.
VSL sodba II Cp 1971/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem po zlomu nadlahtnice presojalo ustreznost zneska glede na ustaljeno sodno prakso.
VSL sodba II Cp 1725/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo oddaljenost bivališča od ceste kot vira emisij hrupa in obdobje izpostavljenosti tožnic.
VSM sodba I Cp 1220/2011 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine zaradi prekomernih imisij hrupa upoštevalo dejansko izpostavljenost tožnika, ki je bila manjša zaradi oddaljenosti objekta od vira hrupa in tožnikove odsotnosti zaradi študija in zaposlitve.
Sodba II Ips 151/2011 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti upoštevalo trajanje posledic posttravmatskega sindroma in posttravmatske stresne motnje v obdobju osmih let.
VSC sodba Cp 298/2011 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za telesne bolečine in zmanjšanje življenjske aktivnosti upoštevalo tudi tožnikov 15-odstotni prispevek k nastanku škode zaradi kršitve prometnih predpisov.
Sklep II DoR 145/2011 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je priznalo odškodnino zaradi čezmernih imisij hrupa, ki so posegle v ustavno pravico do zdravega življenjskega okolja.
VSM sodba I Cp 231/2011 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo upoštevalo 20-odstotni soprispevek delavca k nastanku nesreče.
Sodba VIII Ips 380/2009 — Vrhovno sodišče
-
Tožnica je z navedbami o odvisnosti od tuje pomoči in prikovanosti na posteljo v pritožbi prepozno dopolnjevala trditveno podlago glede obsega telesnih bolečin in neugodnosti.
VSC sodba Cp 99/2011 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pojasnilo, da opustitev izrecnega sklicevanja na primere iz sodne prakse pri odmeri odškodnine ne pomeni absolutne bistvene kršitve določb postopka.
VDSS sodba Pdp 211/2011 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru korigiralo odmero odškodnine za fizične bolečine in strah, upoštevajoč soprispevek oškodovanca k nastanku škodnega dogodka.
VSM sodba I Cp 1979/2010 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo specifične zdravstvene posledice izpostavljenosti azbestu (naplastitev oziroma zadebelitev plevre).
VDSS sodba Pdp 67/2011 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru presodilo, da prvostopenjska odmera odškodnine za telesne poškodbe po prometni nezgodi ni bila ustrezna glede na obseg in intenzivnost poškodb, zato je znesek zvišalo.
VSL sodba I Cp 4804/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je sodišče pri odmeri odškodnine za telesne bolečine in strah upoštevalo 40-odstotni soprispevek oškodovanca k nastanku škode.
VSL sodba II Cp 1423/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za telesne bolečine in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti upoštevalo naravo poškodb (udarec in zvin rame, udarec v ključnico in koleno, nateg vratnih mišic).
VSC sodba Cp 182/2010 — Višje sodišče v Celju
-
V konkretnem primeru je bila odškodnina zmanjšana za 60 %, kar ustreza soprispevku oškodovanca k nastanku prometne nesreče.
VSL sodba I Cp 1136/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Višina odškodnine zaradi hrupa mora biti utemeljena na primerjavi s sodno prakso v podobnih primerih, ob upoštevanju konkretne jakosti hrupa in časa izpostavljenosti.
VSM sodba I Cp 2420/2009 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče v tej zadevi presoja višino odškodnine za nepremoženjsko škodo, nastalo zaradi opeklin.
Sklep II DoR 160/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo trajanje telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem po utrpelih opeklinah.
VSL sodba I Cp 3954/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo upoštevalo telesne bolečine, strah in zmanjšanje življenjskih aktivnosti, pri čemer je bila sporna vezanost sodišča na trditveno podlago stranke v razmerju do izvedenskega mnenja.
VSK sodba Cp 912/2009 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče ni dolžno v sodbi izrecno navesti vseh konkretnih zadev iz sodne prakse, s katerimi je opravilo primerjavo, da bi se izognilo bistveni kršitvi določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Sodba VIII Ips 25/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za otroka posebej izpostavilo pomen njegove starosti ter vpliv dolgotrajnega in zapletenega zdravljenja na intenzivnost telesnih bolečin, strahu in duševnih bolečin zaradi skaženosti.
VSC sodba Cp 375/2009 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo presojalo ustreznost zneska za lahko telesno poškodbo (zvin vratne hrbtenice) v prometni nesreči.
VSL sodba II Cp 770/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo primernost odškodnine pri poškodbi kolena, ki je povzročila delno nestabilnost in težave pri hoji.
VSL sodba II Cp 4928/2008 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za zvin vratne hrbtenice presojalo višino odškodnine v razmerju do povprečnih plač, pri čemer je upoštevalo telesne bolečine, strah ter duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti.
VSL sodba II Cp 4699/2008 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je za priznanje odškodnine za trajno zmanjšanje življenjskih aktivnosti odločilna zdravstvena ocena o možnosti trajnih posledic (npr. glavobolov), ne zgolj uporaba specifičnih medicinskih klasifikacij.
VSL sklep III Cp 1113/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine izvedlo valorizacijo že izplačanih zneskov odškodnine na čas sojenja, da bi zagotovilo realno vrednost povračila nepremoženjske škode.
VSL sodba III Cp 1250/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine upoštevalo težo poškodb (zlom stegnenice, izpah sklepa, zlom rebra), dolgotrajnost zdravljenja (22 mesecev), število operacij ter trajne posledice, ki pomembno zmanjšujejo življenjske aktivnosti oškodovanca.
VSL sodba III Cp 1049/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru presojalo višino odškodnine za telesne poškodbe, nastale v prometni nesreči, ob upoštevanju že izplačane izvensodne odškodnine.
Sodba II Ips 707/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru znižalo prisojeno odškodnino za telesne bolečine, strah in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.
VSM sodba I Cp 1682/2008 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presojalo višino odškodnine za telesne poškodbe pri prometni nesreči, pri čemer je potrdilo, da je bila že izplačana akontacija zadostna za pokritje nastale škode.
Sodba II Ips 583/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo upoštevalo starost tožnice (11 let v času zdravljenja) ter težavnost prestajanja bolečinskega zdravljenja.
VSC sodba Cp 1272/2007 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine presojalo zlasti obseg duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti pri poškodbi glave in zobovja.
Sodba II Ips 481/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v tej zadevi presojalo ustreznost odmere odškodnine za zvin vratne hrbtenice, pri čemer je bila pritožba usmerjena v pomanjkljivo obrazložitev pravnega standarda pravične odškodnine.
VSK sodba I Cp 609/2005 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine upoštevalo starost tožnika (52 let), njegov poklic varnostnika ter naravo poškodb (nateg vratne hrbtenice, udarnina glave, poškodba sekalca in poslabšanje degenerativnih sprememb hrbtenice).
VSM sodba I Cp 2136/2005 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je odškodnino razdelilo na postavke za telesne bolečine, strah, zmanjšanje življenjske aktivnosti in skaženost, pri čemer je sledilo načelom enotne sodne prakse.
Sodba II Ips 707/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru presojalo ustreznost odškodnine za telesne poškodbe (zdrobljen prelom podlahti, raztrganine) in poudarilo pomen usklajenosti z zneski povprečnih mesečnih neto plač.
Sodba II Ips 277/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za telesne bolečine pravilno omejilo presojo na že nastale bolečine, saj bodoče telesne bolečine niso bile objektivno potrjene.
Sodba II Ips 12/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da primerjava s sodno prakso zahteva istovrstnost poškodb in približno enako hude posledice, s čimer se zagotavlja enotnost sodne prakse pri odmeri odškodnin.
Sodba II Ips 277/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je izpostavilo, da je pri uporabi tujega prava za odmero odškodnine pomembna okoliščina tudi dejstvo, da oškodovanec živi v Sloveniji.
VSL sodba I Cp 1841/2002 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri določitvi odškodnine upoštevalo mladost oškodovanke, dolgotrajno zdravljenje, večkratne operacije, visoko stopnjo zmanjšanja življenjske aktivnosti (65 %) ter trajne posledice, ki bodo vplivale na njeno zasebno in poklicno življenje še več desetletij.
Sodba II Ips 363/2002 — Vrhovno sodišče
-
Vrhovno sodišče je z znižanjem odškodnine na podlagi primerjave z drugimi zadevami pravilno uporabilo materialno pravo, ne da bi nedovoljeno poseglo v dejansko stanje, ugotovljeno na nižjih stopnjah.
-
Sodišče je poudarilo, da v slovenskem pravnem redu odločanje ne temelji na obvezujočih sodnih precedensih, zato revizijsko sklicevanje na številčno omejen nabor primerov ni utemeljeno.
Sodba II Ips 243/2002 — Vrhovno sodišče
-
Pri odmeri odškodnine za zmanjšanje življenjske aktivnosti je sodišče upoštevalo Fisherjevo razvrstitev poškodb v skupine in primerjavo s hujšimi primeri znotraj iste skupine.
Sodba II Ips 170/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo odškodnino za telesne bolečine, strah in duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti po poškodbi kolena.
Sodba in sklep II Ips 600/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo revizijske navedbe tožnika, ker tožnik v postopku ni postavil ustreznega zahtevka, ki bi omogočil upoštevanje višje štartne osnove za izračun zvišane rente.
Sodba II Ips 567/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da pri odmeri odškodnine za neupravičeno obsodbo ni mogoče neposredno primerjati trpljenja oškodovanca s trpljenjem oseb, ki so bile izpostavljene bistveno hujšim oblikam fizičnega in psihičnega mučenja v zgodovinsko specifičnih razmerah.
Sodba II Ips 341/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri presoji višine odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti upoštevalo starost oškodovanca v času nezgode in trajanje posledic škodnega dogodka.
Sodba II Ips 376/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine poudarilo pomen upoštevanja mladosti oškodovanca, njegovega poklica ter prikrajšanosti pri športnem udejstvovanju in delu na kmetiji.
Sodba II Ips 155/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je pravni standard pravične odškodnine preverljiv prek strokovne literature in pregledov sodne prakse, ki zagotavljajo objektivnost pri odmeri.
Sodba II Ips 31/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da dolgotrajnost postopka sama po sebi ne utemeljuje zvišanja odškodnine, če je postopek kompleksen zaradi ugovorov več toženk glede temelja in višine odgovornosti.
Sodba II Ips 488/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine staršem za izgubo otroka presojalo vpliv družinskih razmer in življenjskega standarda na višino satisfakcije za duševne bolečine.
VSL sodba II Cp 1311/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za zvin vratne hrbtenice znižalo prisojene zneske za telesne bolečine in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, ker niso bili v skladu s standardom pravične odškodnine.
VSL sodba II Cp 1482/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je treba pri odmeri odškodnine upoštevati, da so posledice prometne nesreče pri osebi, ki je bila invalidna že pred nesrečo, zaradi kumulativnega učinka bolj izrazite.
Sodba II Ips 54/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da načelo individualizacije ne pomeni arbitrarnosti, temveč zahteva primerjavo s sodno prakso za zagotovitev konsistentnosti odškodnin.
Sodba II Ips 481/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo pomen primerljivosti z odškodninami v podobnih škodnih zadevah pri določanju višine odškodnine za telesne in duševne bolečine.
Sodba II Ips 443/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za zvin gležnja upoštevalo natančno trajanje bolečinskega obdobja (61 dni) in stopnje bolečin (hude, srednje močne, zmerne) ter spremljajoče neugodnosti med zdravljenjem.
VSC sodba Cp 666/99 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je v tej zadevi poudarilo, da mora biti odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega določena kot popolna satisfakcijo oškodovancu.
Sodba II Ips 164/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zmotno zavrnilo zahtevek za zmanjšanje življenjskih aktivnosti, ne da bi tožnikove trditve o trajnih posledicah opeklin preverilo z izvedencem medicinske stroke.
VSC sodba Cp 646/99 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da sodna praksa sicer ni formalni pravni vir, vendar je nujna za zagotavljanje objektivizacije pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Sodba in sklep II Ips 545/98 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razsodilo, da je napačno upoštevati kupno moč oškodovančevega bivalnega okolja kot kriterij pri odmeri pravične denarne odškodnine.
Sodba II Ips 387/98 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri določanju odškodnine za telesne bolečine in skaženost poudarilo, da je treba objektivno presoditi intenzivnost in dolgotrajnost bolečin, kar lahko vodi do znižanja prvotno prisojene odškodnine, če je ta precenjena.
Sodba II Ips 409/98 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri presoji višine odškodnine upoštevalo, da je bila nepremoženjska škoda le delno posledica poškodbe v nesreči, preostali del pa posledica predhodnih degenerativnih sprememb.
Sodba II Ips 358/98 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo pomen primerjave z odškodninami, prisojenimi v podobnih primerih iz sodne prakse, pri določanju višine odškodnine za telesne bolečine, strah in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.
Sodba II Ips 185/98 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za telesne bolečine, strah in duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti poudarilo pomen primerjave z drugimi podobnimi škodnimi primeri za zagotovitev ustrezne umestitve višine prisoje.
Sodba II Ips 544/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za telesne bolečine, duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti in strah izhajalo iz ugotovljenih posledic prometne nesreče in izvedeniškega mnenja.
Sodba II Ips 366/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za telesne poškodbe upoštevalo intenziteto in trajanje fizičnih bolečin, nujnost tuje pomoči ter omejitve pri opravljanju poklicnega dela.
Sodba II Ips 525/95 — Vrhovno sodišče
-
Pri odmeri odškodnine za zmanjšanje življenjskih aktivnosti so bile kot odločilne okoliščine upoštevane predvsem omejitev gibljivosti v najširšem smislu ter trajna izguba imunske sposobnosti organizma.
VSM Sodba Cp 1363/96 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je zavrnilo valorizacijo odškodnine na podlagi spremenjenega razmerja med valutama (tolar in DEM), saj za takšno metodo v tožbenem zahtevku ni bilo pravne podlage.
Sodba II Ips 461/92 — Vrhovno sodišče