pravična denarna odškodnina za negmotno škodo

Sentenca

Iz posameznih sodb

• Sodišče je pri odmeri odškodnine za sedemletno tožnico presojalo razmerje med zahtevanim zneskom in prisojenimi zneski za posamezne oblike nepremoženjske škode.

  Sodba II Ips 309/2004 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presojalo odmero odškodnine za telesne bolečine in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti v kontekstu prometne nesreče.

  Sodba II Ips 420/2003 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je pri odmeri odškodnine za strah in duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti znižalo prisojene zneske zaradi neskladnosti s sodno prakso.

  Sodba in sklep II Ips 589/2002 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je pri odmeri odškodnine za telesne bolečine in zmanjšanje življenjske aktivnosti pri delovni nesreči uporabilo načelo sorazmernosti glede na intenzivnost poškodbe mezinca.

  Sodba II Ips 541/2002 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je poudarilo, da je pri presoji pravilnosti odškodnine za nesrečo pri delu odločilen končni skupni znesek, ne glede na to, kako je ta razdeljen med posamezne postavke negmotne škode.

  Sodba VIII Ips 42/2002 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je pri odmeri odškodnine presojalo ustreznost višine zneskov za posamezne oblike negmotne škode (telesne bolečine, strah, skaženost, zmanjšanje življenjske aktivnosti) glede na intenzivnost in trajanje bolečin ter nevšečnosti med zdravljenjem.

  VSL sodba II Cp 1513/99 — Višje sodišče v Ljubljani

• Sodišče je presojalo višino odškodnine pri milejši poškodbi vratne hrbtenice brez kostnih poškodb, kjer so se trajne posledice kazale le v povečanih naporih pri opravljanju vsakdanjih aktivnosti.

  Sodba II Ips 400/99 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je pri odmeri odškodnine upoštevalo vpliv telesne poškodbe na zmanjšanje življenjske aktivnosti, nezmožnost opravljanja poklica, izjemno intenzivnost bolečin po operativnih posegih ter trajnost duševnih bolečin zaradi skaženosti.

  VSC sodba Cp 602/99 — Višje sodišče v Celju

• Sodišče je pri odmeri odškodnine za negmotno škodo v konkretnem primeru presojalo posamezne oblike trpljenja, kot so telesne bolečine, nevšečnosti med zdravljenjem, skaženost, zmanjšana življenjska aktivnost in strah, nastale kot posledica prometne nesreče.

  Sklep in sodba II Ips 442/98 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je pri presoji poudarilo, da primerjava s povprečnimi plačami verneje odraža gmotno stanje družbe kot primerjava z menedžerskimi plačami, ki niso primeren kriterij za določanje pravične odškodnine.

  Sodba II Ips 176/98 — Vrhovno sodišče

• Pri odmeri odškodnine je sodišče upoštevalo tudi vpliv predhodnega bolezenskega stanja oškodovanca na obseg telesnih in duševnih bolečin ter trajanje zdravljenja.

  Sodba II Ips 84/98 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je pri odmeri odškodnine za poškodbo vratne hrbtenice presojalo intenzivnost telesnih bolečin, potrebo po jemanju analgetikov ter vpliv poškodbe na kvaliteto življenja in intenzivnost strahu.

  Sodba II Ips 385/97 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je pri določitvi odškodnine upoštevalo mladost tožnika, intenzivnost strahu na meji groze, dolgotrajnost zdravljenja ter obseg skaženosti zaradi večjih brazgotin.

  Sodba II Ips 608/96 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je potrdilo, da je bila odškodnina pravilno odmerjena ob upoštevanju specifičnih telesnih bolečin in strahu za delovno zmožnost fizičnega delavca.

  Sodba VIII Ips 158/96 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je poudarilo, da je pri odmeri odškodnine za telesne bolečine treba upoštevati tudi bodoče, kontinuirane bolečine, saj sodijo v okvir iste oblike škode in se ne smejo umetno razbijati na več samostojnih zahtevkov.

  Sodba II Ips 566/94 — Vrhovno sodišče

Viri