pravična denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo
Sentenca
Pravična denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo je institut, s katerim se oškodovancu zagotovi ustrezna satisfakcija za pretrpljene telesne in duševne bolečine ter strah. Pri njeni odmeri mora sodišče upoštevati pomen prizadete dobrine in namen odškodnine, hkrati pa zagotoviti, da odškodnina ne presega namena, ki je združljiv z njeno naravo in družbenim pomenom. Odmera mora biti vselej sorazmerna z vsemi pravno pomembnimi okoliščinami primera na strani oškodovanca.
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu (ZOZP)
- Zakon o pravilih cestnega prometa (ZPrCP)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)
- Zakon o kazenskem postopku (ZKP)
- Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR)
- Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (Pravilnik o zahtevah za zagotavl…)
- Zakon o brezplačni pravni pomoči (ZBPP)
- Direktiva Sveta z dne 30. novembra 1989 o minimalnih zahtevah za varnost in zdravje na delovnem mestu (prva posebna direktiva v smislu člena 16(1)
- Zakon o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva (ZPŠOIRSP)
- Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1)
- Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spremenjene s protokoli št. 3, 5 in 8 ter dopolnjene s protokolom št. 2, ter njenih protokolov št. 1, 4, 6, 7, 9, 10 in 11 (EKČP)
- Pravilnik o osebni varovalni opremi (Pravilnik o osebni varovalni opr…)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo mladost oškodovanke, trajno nezmožnost opravljanja poklica medicinske sestre ter nezmožnost naravnega poroda kot elemente za povečanje odškodnine za duševne bolečine.
VSL Sodba II Cp 180/2025 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je uporabo večkratnika povprečne mesečne plače izpostavilo kot ključno metodo za objektivizacijo odškodnine pri primerih katastrofalne škode.
VSL Sodba I Cp 2118/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo starost oškodovanke, intenzivnost in trajanje hudih bolečin ter odvisnost od tuje pomoči v času zdravljenja.
VSM Sodba I Cp 90/2024 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pri presoji višine odškodnine za nepremoženjsko škodo upoštevalo razmerje med skupnim zneskom odškodnine in povprečno neto plačo kot enim od meril za zagotovitev pravične odškodnine.
VSC Sodba Cp 168/2024 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za otroka upoštevalo neugoden potek zdravljenja z zapleti, ki so povečali intenziteto in trajanje bolečin.
VSL Sodba II Cp 1227/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je zavrnilo tožnikovo tezo o obstoju ustaljene sodne prakse v višini 110 povprečnih neto plač, saj je ugotovilo, da so bili primeri, na katere se je tožnik skliceval, po teži poškodb in posledicah bistveno hujši od obravnavanega.
VSRS Sodba II Ips 42/2023 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je ugotovilo kršitev načela kontradiktornosti, ker oškodovancu ni bila dana možnost, da na naroku predstavi svojo izkušnjo, čeprav je sodišče svojo odločitev oprlo na izvedensko mnenje.
VSL Sodba II Cp 105/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je zavrnilo stališče, da se posttravmatska stresna motnja samostojno upošteva pri škodi zaradi strahu, če se je ta že manifestirala kot omejitev življenjske aktivnosti oškodovanke.
VSM Sodba I Cp 604/2023 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek za odškodnino zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva, ker tožnik ni dovolj konkretiziral in individualiziral opisa svojega duševnega trpljenja.
VSL Sodba II Cp 815/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za poseg v spolno nedotakljivost upoštevalo trajanje dejanj skozi večletno obdobje kot kriterij za višino prisojene odškodnine.
VSL Sodba I Cp 590/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine poudarilo, da je treba upoštevati mladost oškodovanca (16 let v času nesreče) kot pomemben element pri presoji obsega duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.
VSC Sodba Cp 187/2023 — Višje sodišče v Celju
-
Pri odmeri odškodnine za nesrečo pri delu je sodišče znižalo znesek, ker poškodba ni zajemala več delov telesa, oškodovanec pa je ostal sposoben za opravljanje dela in ni bil bistveno omejen pri vsakodnevnih opravilih.
VSL Sodba II Cp 579/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za telesne bolečine in neugodnosti med zdravljenjem poudarilo pomen ustreznega ovrednotenja trajanja bolečin, občasnih hudih bolečin v začetni fazi zdravljenja ter začasnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti pri poškodbah, ki so sicer v celoti sanirane.
VSC Sodba Cp 71/2023 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je poudarilo, da pri hudih telesnih poškodbah (kot so amputacije) primerjava zgolj posameznih postavk odškodnine ne odraža pravilne uporabe načela pravične odškodnine.
VSL Sodba II Cp 1923/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je korekcija subjektivnega doživljanja škode z načelom objektivne pogojenosti nujna za preprečevanje neenakomerne obravnave oškodovancev.
VSL Sodba II Cp 1078/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je pri odmeri odškodnine za zelo lahke telesne poškodbe (I. skupina po Fischerjevi lestvici) kot orientacijo za pravično denarno odškodnino uporabilo merilo približno treh povprečnih neto plač v RS.
VSL Sodba II Cp 1824/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je pri odmeri odškodnine za zlom rebra in udarnino kolena upoštevalo sodno prakso in prisojeni znesek umestilo v razpon odškodnin za zelo lahke primere telesnih poškodb.
VSL Sodba II Cp 1792/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je pri odmeri odškodnine za strah poudarilo, da nista odločilna le intenzivnost in trajanje, temveč tudi narava telesnih poškodb in morebitna življenjska ogroženost oškodovanca.
VSL Sodba II Cp 1210/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je pri presoji odškodnine za posttravmatsko stresno motnjo in postkomocijski sindrom poudarilo pomen primerjalne analize sodne prakse za zagotovitev načela objektivne pogojenosti višine odškodnine.
VSC Sodba Cp 208/2021 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pri presoji duševnih bolečin upoštevalo, da je bila oškodovančeva anksiozna motnja prisotna že pred nezgodo, zato škodni dogodek ni bil izključni vzrok za duševno neravnovesje.
VSL Sodba II Cp 918/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za telesne bolečine in strah upoštevalo 30-odstotni soprispevek oškodovanca k nastanku škodnega dogodka, ki je bil posledica fizičnega napada.
VSC Sodba Cp 93/2021 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je pri odmeri odškodnine za poškodbo koželjnice kot orientacijski okvir uporabilo razpon med dvema in šestimi povprečnimi neto plačami v Republiki Sloveniji.
VSL Sodba II Cp 342/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da dejstvo zaključka bolniškega staleža ne dokazuje prenehanja telesnih bolečin, če izvedenec medicinske stroke oceni, da je oškodovanec trpel občasne lahke telesne bolečine tudi po tem datumu.
VSM Sodba I Cp 879/2020 — Višje sodišče v Mariboru
-
V obravnavanem primeru sodišče poudarja, da je pri katastrofalnih škodah bistvena celovita ocena skupnega zneska odškodnine zaradi prepletanja različnih oblik nepremoženjske škode.
VSL Sodba II Cp 1331/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za zmanjšanje življenjske aktivnosti upoštevalo, da smučanje na vodi zahteva specifično fizično moč, zaradi česar je tožnikova nezmožnost opravljanja te dejavnosti utemeljen razlog za priznanje odškodnine.
VSL Sodba II Cp 1027/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Pri odmeri odškodnine je sodišče upoštevalo dolžino hospitalizacije, število in vrsto invazivnih posegov, zahtevnost zdravljenja z zunanjim fiksatorjem ter dalj časa trajajočo nezmožnost hoje brez pripomočkov.
VDSS Sodba Pdp 21/2020 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo trajanje psihičnih in fizičnih omejitev glede na statistično pričakovano življenjsko dobo oškodovanca.
VSC Sodba Cp 10/2020 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da primerjava s sodno prakso zahteva celovito presojo vseh oblik nepremoženjske škode, ne le zgolj medicinske diagnoze poškodbe.
VDSS Sodba Pdp 487/2019 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je pri zvišanju odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti upoštevalo trajne anatomske posledice in funkcionalne omejitve leve roke pri 43-letnem oškodovancu.
VSM Sodba I Cp 940/2019 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je zavrnilo zahtevo za dodatno odškodnino iz naslova fizičnih bolečin, ker je težave pri hoji pravilno ovrednotilo že v okviru odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.
VSL Sodba II Cp 197/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za zmanjšanje življenjskih aktivnosti kot pravno relevantno okoliščino upoštevalo trajno izgubo voha in s tem povezane ovire na poklicnem področju.
VSL Sodba II Cp 1937/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je pri odmeri odškodnine za telesne bolečine upoštevalo specifično kombinacijo hudih opeklin, zlomov, dolgotrajnih zapletov pri zdravljenju, neznosno intenzivnost bolečin, ki niso bile obvladljive z analgetiki, ter pojav fantomskih bolečin.
VDSS Sodba Pdp 1044/2018 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je pri odmeri upoštevalo, da je nova škoda oškodovanko iztrgala iz socialnega okolja v zgodnjih tridesetih letih, kar je otežilo njeno poklicno in družinsko uveljavljanje.
VSL Sodba II Cp 2072/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi kršitve osebnostnih pravic spremenilo višino zneska po opravljeni presoji vpliva nezakonitega ravnanja na zdravstveno stanje tožnice.
VSL Sodba II Cp 1173/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo, da 3-odstotna zmanjšana gibljivost rame zaradi brazgotinastega tkiva predstavlja trajno posledico, ki utemeljuje odškodnino za zmanjšanje življenjske aktivnosti.
VSL Sodba II Cp 1798/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je pri odmeri odškodnine za telesne bolečine upoštevalo tako pretekle kot bodoče občasne bolečine, ki so pričakovana posledica obremenitve pri delu.
VDSS Sodba Pdp 500/2018 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za strah upoštevalo brutalnost napada z orožjem in dolgotrajno subjektivno doživljanje strahu, ki se je manifestiralo v izogibanju določenim lokacijam še dolgo po dogodku.
VSL Sodba II Cp 1019/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je pri odmeri odškodnine za telesne poškodbe (udarnina glave in kolena) znižalo prisojeni znesek, ker je ocenilo, da je bila prvotna odmera nesorazmerna z naravo poškodb, ki so po medicinski klasifikaciji sodile med zelo lahke primere.
VSC Sodba in sklep Cp 379/2017 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je pri odmeri odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti upoštevalo specifične omejitve tožnika pri opravljanju del v prisiljeni drži, športnih dejavnostih in izogibanju sunkovitim gibom zaradi poškodbe vratne hrbtenice.
VSL Sodba I Cp 2056/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je pri presoji višine odškodnine za popolno izgubo vida na enem očesu upoštevalo primerjavo s sodno prakso in nesorazmernost prvotno prisojenega zneska.
VDSS Sodba in sklep Pdp 336/2017-2 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da odškodnina v višini 50 povprečnih neto plač za poškodbo očesa, ki vključuje zmanjšanje življenjskih aktivnosti, nevšečnosti med zdravljenjem, strah in fizične bolečine, ni previsoka.
VSRS Sodba VIII Ips 198/2016 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da ocena zmanjšanja življenjskih aktivnosti ne sme biti zgolj matematični seštevek funkcioniranja, temveč mora temeljiti na celostni vrednostni oceni izvedenskega mnenja o konkretnih posledicah škodnega dogodka.
VSL sodba II Cp 2567/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je pri presoji višine odškodnine za zlom obeh gležnjev primerjalo dosojeni znesek z drugimi primeri iz sodne prakse in merilom povprečnih plač.
VSL sodba in sklep II Cp 2842/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da pritožba, ki ne primerja prisojene odškodnine z ustaljeno sodno prakso v podobnih primerih, ne zadosti zahtevam po konkretizirani graji višine odškodnine.
VSL sodba III Cp 964/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri presoji upoštevalo celoto prisojene odškodnine v višini 56.000,00 EUR kot skladno s pravnim standardom pravične odškodnine glede na ugotovljene trajne posledice in trajanje bolečin.
VSM sodba I Cp 547/2016 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pri presoji nehumanih razmer v priporu kot standard za minimalno bivanjsko površino na osebo upoštevalo 7 m2, skladno s priporočili Evropskega odbora za preprečevanje mučenja (CPT).
VSL sodba II Cp 745/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine posebej izpostavilo pomen mladosti oškodovanke in trajne, močne omejitve življenjskih aktivnosti kot posledico slepote, kar zahteva zvišanje odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti.
VSL sodba II Cp 499/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je pri odmeri odškodnine za lahke telesne poškodbe (udarnine in nategi) znižalo dosojeni znesek, ker je ocenilo, da je bila prvotna odmera glede na stopnjo poškodbe po Fischerjevi lestvici previsoka.
VSL sodba II Cp 720/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Pri presoji višine odškodnine je sodišče poudarilo, da je za pravno pravilno odmero ključna celovita ocena vseh škodnih posledic, ne le seštevek posameznih postavk, tudi v primerih poškodb, kot sta raztrganina vezi in zlom koželnice.
VSL sodba II Cp 36/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je pri odmeri odškodnine za zmanjšanje življenjske aktivnosti poudarilo pomen mladosti oškodovanke in dolgotrajnosti posledic poškodb, ki jo bodo spremljale skozi življenje.
VSL sodba I Cp 618/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri revizijski presoji višine odškodnine za nepremoženjsko škodo korigiralo zneske, da bi zagotovilo skladnost z načelom objektivizacije in primerljivostjo s sodno prakso v podobnih primerih telesnih poškodb.
VSRS sodba II Ips 281/2014 — Vrhovno sodišče
-
V tej sodbi je bila presoja višine odškodnine osredotočena na vpliv trajanja strahu, mladosti oškodovanca in trajnih posledic, kot sta skaženost in izguba uda, na končno odmero zneska.
VSRS sodba II Ips 225/2014 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri konkretni odmeri upoštevalo, da škoda ni katastrofalna, temveč se uvršča v srednji interval med srednje hudimi škodami.
VSL sodba II Cp 2990/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za zmanjšanje življenjske aktivnosti upoštevalo trajno nezmožnost aktivnega ukvarjanja s športom (rokometom) pri mladoletni osebi.
VSL sodba II Cp 2610/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za strah upoštevalo specifično okoliščino, da je tožnik kot fizični delavec utrpel intenziven strah za uspeh zdravljenja zaradi eksistenčne odvisnosti od polne uporabe rok.
VSL sodba II Cp 2861/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Fischerjev sistem razvrščanja poškodb predstavlja le okvirni pripomoček za primerjavo podobnih primerov in ni nujen sestavni del obrazložitve sodne odločbe.
VSRS sodba II Ips 247/2015 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine izpostavilo pomen upoštevanja trditvene podlage glede nevšečnosti med zdravljenjem in prepoved prekoračitve te podlage.
VSL sodba II Cp 2506/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za zlom gležnja upoštevalo trajne omejitve pri fizičnem delu na kmetiji in bodoče telesne bolečine ob naporih.
VSL sodba II Cp 2195/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je pri presoji višine odškodnine za postkomocijski sindrom in telesne poškodbe uporabilo metodo primerjave z zneski v podobnih sodnih odločbah, izraženo v razmerju do povprečne plače.
VSL sodba II Cp 1419/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je pri odmeri odškodnine za hude telesne poškodbe v prometni nezgodi presojalo ustreznost višine dosojene odškodnine za telesne bolečine, nevšečnosti med zdravljenjem in sekundarni strah.
VSL sodba I Cp 1055/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine upoštevalo vpliv soodgovornosti pokojnika ter starost in posebne potrebe oškodovancev kot elemente za individualizacijo zneska.
VSK sodba I Cp 234/2015 — Višje sodišče v Kopru
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je v konkretnem primeru presojalo višino odškodnine za večkratne poškodbe glave in hrbtenice, utrpljene v prometni nesreči.
VSL sodba II Cp 890/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za vreznino palca desne roke s prerezano arterijo in živci presodilo, da je bila prvostopenjska odškodnina prenizka in ni predstavljala ustrezne satisfakcije.
VSK sodba I Cp 971/2014 — Višje sodišče v Kopru
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je pri odmeri odškodnine za lažje poškodbe (nateg vratnih mišic) presojalo vpliv predhodnih degenerativnih sprememb na obseg telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem.
VSL sodba II Cp 336/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je sodišče pri odmeri odškodnine za motorista upoštevalo vrsto in težo telesnih poškodb (več zlomi reber in lopatic) ter posledično zmanjšanje življenjskih aktivnosti.
VSC sodba Cp 43/2015 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo dolgotrajnost zdravljenja, število operacij in intenzivnost strahu zaradi življenjske ogroženosti.
VSL sodba II Cp 2021/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za poškodbo mezinca na roki upoštevalo težo telesne poškodbe, trajanje fizičnih bolečin, neugodnosti zdravljenja, strah in zmanjšanje življenjske aktivnosti.
VSC sodba Cp 496/2014 — Višje sodišče v Celju
-
V konkretnem primeru je sodišče pri odmeri odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem upoštevalo trajanje in stopnjo bolečin, ki so bile posledica udarnin in zvina hrbtenice pri oškodovanki.
VSL sodba I Cp 2804/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Vrhovno sodišče je poudarilo, da odmerjena odškodnina v konkretnem primeru ni bila primerljiva z odškodninami za podobne primere, zato jo je ustrezno zvišalo.
VSRS sodba II Ips 106/2012 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru presodilo, da je bila prvostopenjska odškodnina za duševne bolečine zaradi prekomernega hrupa prenizka in ni odražala primernega denarnega zadoščenja.
VSM sodba I Cp 1007/2014 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je v primeru tetraplegije kot oblike katastrofalne škode potrdilo odmero enotne denarne odškodnine, ki upošteva celoto prizadetosti oškodovanca.
Sodba II Ips 156/2011 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo trajni dvojni vid kot posledico fizičnega napada in trajanje strahu med diagnosticiranjem.
VSL sodba II Cp 3000/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Pri odmeri odškodnine za zmanjšanje življenjske aktivnosti je sodišče upoštevalo kumulativni učinek bolezenskih sprememb hrbtenice ter posledic predhodnih poškodb živcev in tetiv.
VSM sodba I Cp 1238/2013 — Višje sodišče v Mariboru
-
V konkretnem primeru je sodišče pri odmeri odškodnine za telesne poškodbe upoštevalo natančen obseg in časovno trajanje telesnih bolečin, od trenutka poškodbe do dolgotrajnih občasnih bolečin ob spremembah vremena.
VDSS sodba in sklep Pdp 84/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine upoštevalo tudi prispevek oškodovanca k nastanku večje škode zaradi opustitve uporabe varnostne čelade (171. člen OZ).
Sodba II Ips 189/2013 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo višino odškodnine za nepremoženjsko škodo, nastalo zaradi udarnine kolena pri padcu na avtobusu.
VSC sodba Cp 365/2013 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je v konkretnem primeru presojalo ustreznost odškodnine za hude telesne poškodbe trebuha (vranica, ledvici) in zlom rebra, pri čemer je znižalo prvotno prisojeni znesek na višino, ki ustreza 53 povprečnim plačam.
VSC sodba Cp 214/2013 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj splošno nestrinjanje stranke s prisojeno višino odškodnine brez konkretiziranih pritožbenih navedb ne vzbudi dvoma v njeno ustreznost.
VSL sodba II Cp 67/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru presojalo višino odškodnine za nepremoženjsko škodo, nastalo zaradi poškodb pri delovni nezgodi z viličarjem.
Sodba II Ips 103/2011 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine upoštevalo trajne posledice zloma golenice, ki se kažejo v bolečinah pri hoji in obremenitvah, kar predstavlja zmanjšanje življenjskih aktivnosti.
VSL sodba II Cp 3308/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je pri odmeri odškodnine za telesne bolečine in zmanjšanje življenjskih aktivnosti treba upoštevati objektivne okvire, ki jih je začrtala sodna praksa s prisojo odškodnin v podobnih primerih.
VSL sodba II Cp 3075/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je sodišče pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo upoštevalo težo telesnih poškodb (obtulčenina možganov, zlomi, poškodba okulomotornega živca) ter posledične nevrološke motnje in dvojni vid.
VSC sodba Cp 778/2012 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pri presoji višine odškodnine za lažje telesne poškodbe (nategi mišic, zvini) upoštevalo trend zniževanja odškodninskih zneskov v sodni praksi po letu 2008.
VSL sodba I Cp 3929/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri presoji odškodnine za katastrofalno škodo upoštevalo težo fizičnega in duševnega trpljenja ter zvišalo prisojeni znesek na 170.000 EUR.
Sodba in sklep II Ips 1242/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo 50-odstotno soodgovornost tožnika in potrdilo višino odškodnine, ki temelji na celostni presoji škodnih posledic.
Sodba II Ips 1166/2008 — Vrhovno sodišče
-
V tej zadevi je sodišče pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi prekomernega hrupa upoštevalo specifične okoliščine bivanja tožnikov v bližini vira imisij in njihovo dejansko izpostavljenost hrupu v relevantnem obdobju.
Sodba II Ips 46/2012 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo trajanje in intenzivnost telesnih bolečin ter neugodnosti med zdravljenjem v primerjavi s sodno prakso.
Sodba II Ips 920/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo po prometni nesreči upoštevalo načelo individualizacije glede na obseg in trajanje telesnih poškodb sopotnice na motorju.
Sodba II Ips 327/2011 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine poudarilo pomen celovitega upoštevanja dolgotrajnosti zdravljenja, intenzitete telesnih bolečin in nevšečnosti, vključno s posledicami, kot so tenzijski glavoboli kot posledica poškodbe vratne hrbtenice.
VSL sodba II Cp 2216/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri presoji višine odškodnine za zmanjšanje življenjske aktivnosti izpostavilo nujnost konkretizacije prikrajšanj pri posameznih življenjskih aktivnostih oškodovanca.
VSC sodba Cp 705/2011 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za poškodbo roke presojalo ustreznost višine prisojene odškodnine glede na primerljive primere iz sodne prakse in stopnjo funkcionalne prizadetosti oškodovanca.
VSL sodba II Cp 2174/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo po prometni nesreči presojalo ustreznost vrednotenja telesnih bolečin, neugodnosti med zdravljenjem in vpliv starosti oškodovanke na višino prisojene odškodnine.
VSL sodba in sklep II Cp 3021/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine iz naslova strahu upoštevalo način poškodovanja in sredstvo, s katerim je bila poškodba prizadejana, ter ugotovilo, da je močno krvavenje poškodovanca utemeljeno povzročilo strah za življenje.
VSL sodba I Cp 2700/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo, da je bil prag žalitve presežen z verbalnimi napadi in fizičnim dejanjem (pljuvanjem) v javnem prostoru, kar je vplivalo na višino prisojene odškodnine za duševne bolečine.
Sodba II Ips 174/2011 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo specifičen obseg telesnih poškodb, pri čemer je ločilo med posledicami nezgode in degenerativnimi spremembami ter upoštevalo že izplačano akontacijo invalidnine.
VSM sodba I Cp 362/2011 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi hrupa upoštevalo dejstvo, da sta bila tožnika dnevno več ur odsotna od doma, kar je vplivalo na obseg njune izpostavljenosti prekomernim imisijam.
Sodba II Ips 456/2010 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru presojalo utemeljenost zahtevka za primarni in sekundarni strah ter duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti na podlagi izvedenskega mnenja.
VSL sodba II Cp 3692/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine presojalo vpliv trajanja zdravljenja, števila operativnih posegov in dolžine bolniškega staleža na višino odškodnine za telesne bolečine.
Sodba II Ips 157/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo dolžnost obrazložitve standarda pravične odškodnine s primerjavo s sodno prakso za podobne primere telesnih poškodb.
VSK sodba in sklep Cp 498/2010 — Višje sodišče v Kopru
-
Pri odmeri odškodnine je sodišče upoštevalo 15-odstotno invalidnost in z njo povezane hude poklicne omejitve oškodovanca.
VSL sodba II Cp 2137/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti poudarilo pomen objektivnega kriterija glede zmožnosti opravljanja dela in zdravstvenega stanja oškodovanca v primerjavi s subjektivnim dojemanjem prizadetosti.
Sodba II Ips 572/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru odmerjalo odškodnino za nepremoženjsko škodo, ki je nastala kot posledica zloma ličnice, čeljusti in očesne duplje.
VSL sodba I Cp 550/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem upoštevalo dolgotrajen bolniški stalež, kronične glavobole ter potrebo po dolgotrajnem jemanju zdravil zaradi anksiozne in depresivne motnje.
VSL sodba II Cp 124/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo odmero odškodnine za duševne bolečine zaradi neupravičene obsodbe in posledičnega prestajanja večletne zaporne kazni.
Sodba in sklep II Ips 510/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo ustreznost odmere odškodnine pri mladi osebi, ki je zaradi poškodbe morala opustiti športne aktivnosti, ter utemeljenost zahtevka za strah ob škodnem dogodku in za izid zdravljenja.
VSL sodba I Cp 1614/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine upoštevalo tudi tožnikov 25-odstotni soprispevek k nastanku škode v delovni nesreči.
Sodba II Ips 118/2007 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je sodišče pri odmeri odškodnine upoštevalo že izplačano akontacijo, zaradi česar je bil zahtevek za dodatno izplačilo nematerialne škode zavrnjen.
VSL sodba III Cp 2609/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine upoštevalo trajne posledice poškodb, vključno s skaženostjo, nujnostjo trajne dietne prehrane in zmanjšanjem življenjskih aktivnosti oškodovanca.
VSL sodba II Cp 2274/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je revizijsko sodišče presojalo pravilnost odmere odškodnine glede na oškodovančevo starost, poklic fizičnega delavca in specifične simptome, kot sta mravljinčenje in zbadanje v poškodovanem prstu.
Sodba II Ips 447/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za kršitev pravice do sojenja v razumnem roku upoštevalo, da je bila tožniku kršena pravica do združevanja v lovskem društvu, kar je manjša teža v primerjavi s posegi v telesno integriteto ali čast.
VSL sodba II Cp 450/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo presojalo vpliv zvinov vratne hrbtenice na trajanje telesnih bolečin in zmanjšanje življenjskih aktivnosti oškodovanke.
VSL sodba in sklep III Cp 1108/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi poškodbe rame presojalo ustreznost valorizacije že izplačanega dela odškodnine ter vpliv trajanja bolniškega staleža na višino priznanih duševnih bolečin in strahu.
VSL sodba III Cp 1085/09 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo po prometni nesreči presojalo ustreznost zneskov za telesne bolečine, strah in duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti glede na težo utrpljenih poškodb.
Sodba II Ips 1048/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri presoji višine odškodnine upoštevalo trajanje zdravljenja, intenzivnost bolečin in stopnjo zmanjšanja življenjskih aktivnosti (10-15 %) ter že izplačane zneske odškodnine.
VSK sodba Cp 794/2008 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je v konkretnem primeru kršilo postopek, ker ni obrazložilo razlogov za odmero odškodnine pri posameznih oblikah nepremoženjske škode, kar onemogoča preizkus sodbe.
VSK sodba in sklep Cp 526/2008 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine upoštevalo že izplačane zneske tožene stranke in presojalo ustreznost odškodnine glede na težo posledic prometne nesreče.
Sodba in sklep II Ips 808/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo presojalo ustreznost zneskov za posamezne oblike škode (telesne bolečine, strah, skaženost, zmanjšanje življenjske aktivnosti) in opravilo valorizacijo že izplačanih zneskov.
Sodba II Ips 507/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo višino odškodnine za telesne bolečine, strah in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, pri čemer je bila ključna presoja primernosti zneska glede na intenzivnost in trajanje posledic.
Sodba II Ips 704/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je pri določitvi odškodnine za nepremoženjsko škodo poleg izvedenskega mnenja nujno upoštevati tudi oškodovančevo osebno doživljanje nezgode in dolgoročne posledice na njegovo življenjsko aktivnost.
VSK sodba I Cp 1617/2006 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je znižalo odškodnino za zmanjšanje življenjskih aktivnosti, ker je ugotovilo, da tožnik aktivnosti ni popolnoma opustil, temveč jih le težje opravlja.
VSC sodba Cp 962/2007 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presojalo višino odškodnine pri bolezni azbestoza ter se opredeljevalo do vprašanja zmanjšanja življenjskih aktivnosti in telesnih bolečin.
Sodba II Ips 532/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za duševne bolečine zaradi razžalitve časti in dobrega imena poudarilo pomen individualizacije škode in primerljivosti s podobnimi primeri iz sodne prakse.
VSC sodba Cp 1871/2006 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo, nastalo v delovni nesreči, upoštevalo različne oblike škode (telesne bolečine, strah, zmanjšanje življenjske aktivnosti in skaženost) ter že izplačane zneske med postopkom.
Sodba II Ips 741/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine zaradi azbestoze presojalo vpliv sočasnih zdravstvenih stanj (popuščanje srca) na obseg zmanjšanja življenjskih aktivnosti in fizičnih bolečin.
VSK sodba I Cp 1173/2006 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za neupravičen pripor upoštevalo specifične okoliščine, kot so izguba zaposlitve, spremenjeni odnosi v družini in oteženo doseganje življenjskih ciljev.
VSC sodba Cp 1725/2006 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da pri odmeri odškodnine za strah ni mogoče upoštevati časa nezavesti, saj oškodovanec v tem obdobju strahu ne more trpeti.
Sodba in sklep II Ips 479/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri presoji trajanja telesnih bolečin tožnice pravilno uporabilo izvedensko mnenje za objektivizacijo materine izpovedi o otrokovih reakcijah.
VSK sodba I Cp 271/2007 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je v konkretnem primeru presojalo ustreznost odškodnine za srednje težek zvin vratne hrbtenice.
Sodba II Ips 352/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri poudarilo, da odškodnine za tujo pomoč ni mogoče subsumirati pod duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, saj gre za samostojno obliko premoženjske škode.
VSK sodba I Cp 1503/2005 — Višje sodišče v Kopru
-
Pri odmeri odškodnine za poklicno bolezen (azbestoza) je sodišče dolžno upoštevati neozdravljivost bolezni, njeno progresivno naravo ter dejansko zmanjšanje življenjskih aktivnosti pri opravljanju vsakodnevnih del.
VSK sklep I Cp 1179/2005 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za telesne bolečine presojalo vpliv poškodbe očesa v delovni nesreči in upravičenost do odškodnine za bodoče operativne posege.
Sodba II Ips 740/2005 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavani zadevi je sodišče višino odškodnine za telesne bolečine, strah in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti odmerilo na podlagi ugotovljene narave poškodb glave in vratne hrbtenice ter z njimi povezanih dolgotrajnih neugodnosti med zdravljenjem.
VSM sodba I Cp 716/2006 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za bolezen plevralnih plak zaradi izpostavljenosti azbestu presojalo ustreznost izvedenskega mnenja glede vzročne zveze med boleznijo in tožnikovimi težavami.
VSK sodba I Cp 1133/2005 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine upoštevalo telesne bolečine in nevšečnosti ter duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti, nastale v prometni nesreči.
Sodba II Ips 657/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za zlom stegnenice presojalo ustreznost zneskov za posamezne oblike nepremoženjske škode glede na načelo individualizacije.
Sodba II Ips 492/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za telesne bolečine, strah in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti presojalo ustreznost zneskov v primeru prometne nezgode.
Sodba II Ips 506/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo starost tožnice in naravo poškodbe rok, ki je vplivala na skaženost in zmanjšanje življenjskih aktivnosti.
VSK sodba I Cp 1226/2004 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je zavrnilo stališče, da bi bila odškodnina določljiva zgolj na podlagi medicinskega odstotka zmanjšanja življenjske aktivnosti, saj bi to pomenilo nedopustno tarifiranje odškodnin.
Sodba II Ips 455/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo višino odškodnine pri poklicni bolezni (plevralni plaki), kjer so bile ugotovljene določene neugodnosti, vendar brez hujših telesnih bolečin ali zmanjšane življenjske zmogljivosti.
VSK sodba I Cp 887/2004 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je obravnavalo odmero odškodnine za azbestno bolezen (plaki parietalne plevre), kjer je izpostavljen pomen strahu pacienta pred napredovanjem bolezni v mezoteliom.
VSK sklep I Cp 867/2004 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za telesne bolečine, strah, zmanjšanje življenjske aktivnosti in skaženost znižalo prvotno prisojene zneske z obrazložitvijo, da morajo biti vsi elementi nepremoženjske škode v medsebojnem sorazmerju in skladni s sodno prakso.
Sodba II Ips 441/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo revizijsko tezo, da bi tožnik zaradi dolgotrajnosti postopka (skoraj šest let) moral prejeti višjo odškodnino, saj je bila ta odmerjena po razmerah v času sojenja in delno že izplačana med pravdo.
Sodba II Ips 433/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za telesne bolečine in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti tehtalo med načelom individualizacije in zahtevo po enotni sodni praksi.
Sodba II Ips 238/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo pravilnost odmere odškodnine za telesne bolečine, strah in duševne bolečine zaradi 20-odstotnega zmanjšanja življenjske aktivnosti po prometni nesreči.
Sodba II Ips 457/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo naravo poškodbe roke, nastale pri delu v rudniški jami, in vpliv odbitne franšize na višino prisojene odškodnine.
Sodba II Ips 698/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo višino odškodnine za nepremoženjsko škodo, nastalo zaradi zvina vratne in ledvene hrbtenice v prometni nesreči.
Sodba II Ips 691/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za telesne bolečine in zmanjšanje življenjske aktivnosti upoštevalo vrsto poškodbe (spiralni zlom leve koželjnice) ter trajanje in intenzivnost bolečin pri opravljanju fizičnih del.
Sodba II Ips 664/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za zdrobljen zlom leve nadlahtnice poudarilo, da procentualna ocena zmanjšanja življenjske aktivnosti ni edini in odločilni kriterij za višino prisojene odškodnine.
Sodba II Ips 620/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo odmero odškodnine za telesne bolečine, strah in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti pri poškodbi zvina vratne hrbtenice.
Sodba II Ips 490/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da kasnejša selitev oškodovanca v drugo državo ne vpliva na merila za odmero odškodnine, če se uporablja slovensko pravo, saj so odločilne razmere v času škodnega dogodka in zdravljenja v Sloveniji.
Sodba II Ips 311/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo specifične poškodbe prstov na obeh rokah, vključno z večfragmentarnimi prelomi in trajajočimi bolečinami pri obremenitvah.
Sodba II Ips 578/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo višino odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti po poškodbi zapestja.
Sodba II Ips 602/2002 — Vrhovno sodišče
-
Zgolj splošna zaskrbljenost oškodovanca glede morebitnega poslabšanja zdravstvenega stanja v prihodnosti, ki traja dalj časa po škodnem dogodku, ne predstavlja samostojne podlage za povišanje odškodnine za strah.
Sodba II Ips 566/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za telesne bolečine in zmanjšanje življenjske aktivnosti upoštevalo starost oškodovanke, trajno invalidnost tretje kategorije ter trajne omejitve pri fizičnem delu in vsakodnevnih opravilih.
Sodba II Ips 538/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo trajanje zdravljenja, obseg neugodnosti med hospitalizacijo in fizioterapijo ter trajno zmanjšanje gibljivosti komolca za 10 %.
Sodba II Ips 519/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je znižalo odškodnino za strah in duševne bolečine zaradi skaženosti, ker je bila prvotno prisojena odškodnina nesorazmerna z ustaljenimi standardi sodne prakse za poškodbe prstov.
Sodba II Ips 181/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo presojalo posledice poškodbe roke (odtrganje palca v višini rastnega hrustanca) pri mladoletni osebi.
Sodba II Ips 46/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti upoštevalo trajanje zdravljenja in potrebo po zdravstvenem nadzoru, pri odmeri odškodnine za strah pa potek okrevanja.
Sodba II Ips 651/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri presoji odškodnine za nesrečo pri delu upoštevalo 40-odstotno soodgovornost tožnika, vrsto poškodb (zlom lobanje in vretenc) ter posledično invalidsko upokojitev.
Sklep VIII Ips 117/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru presojalo višino odškodnine za telesne bolečine, strah, duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti in skaženosti, nastale v prometni nesreči.
Sodba II Ips 607/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo presojalo ustreznost zneskov za telesne bolečine, strah, zmanjšanje življenjske aktivnosti in skaženost, nastale kot posledica prometne nesreče.
Sodba II Ips 591/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru presojalo višino odškodnine za telesne bolečine, duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti in duševne bolečine zaradi skaženosti, nastale v posledici prometne nesreče.
Sodba II Ips 354/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo tudi tožničin soprispevek k nastanku škode, kar je v skladu z načelom sorazmernosti vplivalo na znižanje končnega zneska odškodnine.
Sodba II Ips 224/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo telesne bolečine, nevšečnosti pri zdravljenju in strah, ki so bili v vzročni zvezi z nesrečo pri delu s povečano nevarnostjo.
Sodba II Ips 281/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri presoji višine odškodnine izpostavilo pomen upoštevanja intenzivnosti bolečinskega obdobja, trajnih posledic v obliki glavobolov ter specifičnih delovnih pogojev oškodovanca v rudniški jami.
Sodba II Ips 327/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče poudarja potrebo po celostni presoji odškodnine zaradi težavne razmejitve med bodočimi telesnimi bolečinami, duševnimi bolečinami zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti in skaženosti.
Sodba II Ips 93/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo višino odškodnine iz naslova telesnih bolečin, nevšečnosti med zdravljenjem in duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.
Sodba II Ips 534/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo presojalo posamezne oblike škode, vključno s telesnimi bolečinami, strahom, duševnimi bolečinami zaradi skaženosti in zmanjšanjem življenjskih aktivnosti po poškodbi zapestja pri delu.
Sodba II Ips 441/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretni zadevi znižalo prisojeno odškodnino za smrt očeta in zakonca, ker je prvostopenjsko sodišče pri odmeri preseglo okvirje pravične odškodnine, uveljavljene v sodni praksi.
VSL sodba II Cp 303/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožeča stranka je v reviziji izpodbijala višino odškodnine s sklicevanjem na primerjavo z drugimi sodnimi zadevami in specifično razčlenitvijo zahtevanega zvišanja po posameznih oblikah nepremoženjske škode.
Sodba II Ips 445/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj medicinsko določen odstotek zmanjšanja življenjske aktivnosti ne zadošča za avtomatično odmero odškodnine, temveč mora biti odločitev celovita.
Sodba II Ips 255/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da medicinske ocene zmanjšanja življenjskih aktivnosti v odstotkih ne predstavljajo avtomatične podlage za izračun odškodnine, temveč le izhodišče za sodniško presojo pravičnosti zneska.
Sodba II Ips 199/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da pri odmeri odškodnine za smrt moža in očeta niso odločilni le trenutek smrti in šok, temveč trajne posledice, kot so izguba moralne opore, družinskega sožitja in očetovske vzgoje.
Sodba II Ips 247/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za telesne bolečine in strah po prometni nesreči presojalo ustreznost prisojene višine glede na intenziteto in trajanje bolečin ter obseg poškodb.
Sodba II Ips 150/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo specifično intenziteto in dolgotrajnost tožnikovih telesnih bolečin, strahu in nevšečnosti med zdravljenjem.
Sodba II Ips 26/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da mora biti odškodnina rezultat konkretizacije in individualizacije, pri čemer subjektivne težave, ki niso objektivno potrjene z izvedenskim mnenjem, ne morejo biti podlaga za višjo odškodnino.
Sodba II Ips 520/98 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo višino odškodnine za duševne bolečine zaradi smrti žene in matere, nastale v prometni nesreči, pri čemer je upoštevalo kriterij pravičnosti pri določitvi denarne satisfakcije.
Sodba II Ips 356/98 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo upoštevalo telesne bolečine, strah, duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti ter duševne bolečine zaradi skaženosti.
Sodba II Ips 10/98 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavani zadevi je revizijsko sodišče presodilo, da prisojena odškodnina za telesne bolečine in strah znatno odstopa od primerljivih odškodninskih primerov, zato jo je ustrezno znižalo.
Sodba II Ips 512/97 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo presojalo ustreznost zneskov za telesne bolečine, strah, skaženost in zmanjšano življenjsko aktivnost po prometni nesreči.
Sodba II Ips 481/97 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru presojalo ustreznost odškodnine za poškodbo vratne hrbtenice, pri čemer je izpostavilo pomen dokazane vzročne zveze med škodnim dogodkom in zatrjevanimi posledicami na življenjsko aktivnost.
Sodba II Ips 448/97 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri presoji višine odškodnine za telesne poškodbe pri delu na gradbišču poudarilo pomen usklajenosti z ustaljeno sodno prakso glede razmerij med obsegom škode in višino odškodnine.
Sodba II Ips 373/97 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo višino odškodnine za telesne bolečine, duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti in strah, pri čemer je bila ključna razmejitev škodnih posledic od predhodnih poškodb.
Sodba II Ips 529/97 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti presojalo ustreznost višine dosojenega zneska glede na obseg tožnikovih omejitev po prometni nesreči.
Sodba II Ips 464/97 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za telesne poškodbe pri delu z obiralnim strojem tehtalo med obsegom telesnih bolečin, zmanjšanjem življenjske aktivnosti zaradi amputacije prsta in pretrpljenim strahom.
Sodba II Ips 384/97 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo višino odškodnine za telesne bolečine in zmanjšanje življenjske aktivnosti zaradi poškodbe ulnarnega živca na desni roki.
Sodba II Ips 339/97 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo individualne okoliščine oškodovanca po prometni nesreči in ohranilo pravična razmerja med obsegom škode in višino prisojene odškodnine.
Sodba II Ips 266/97 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo vpliv poškodbe vratu na zmožnost opravljanja poklica pleskarja, ki zahteva povečan napor, ter mladost oškodovanca kot element individualizacije.
Sodba II Ips 273/97 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru presojalo višino odškodnine za telesne bolečine, strah in duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti, nastale v prometni nesreči.
Sodba II Ips 245/97 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je revizijsko presojalo pravilnost odmere odškodnine za telesne bolečine, duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, strahu in skaženosti po prometni nesreči.
Sodba II Ips 263/97 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri presoji višine odškodnine upoštevalo specifične posledice električne opekline stopal, ki so povzročile trajno delovno invalidnost II. kategorije in omejeno gibljivost v skočnih sklepih.
Sodba II Ips 178/97 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek za odškodnino za skaženost, ker odrgnina ni predstavljala brazgotine in oškodovanke sprememba subjektivno ni motila.
Sodba II Ips 159/97 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za telesne bolečine, duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti in strah upoštevalo tudi stopnjo sokrivde oškodovanca pri nastanku škodnega dogodka.
Sodba II Ips 110/97 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je izrecno zavrnilo revizijsko stališče, da bi bilo dopustno odškodnino za zmanjšanje življenjskih aktivnosti določati s fiksnim zneskom na odstotek invalidnosti.
Sodba II Ips 407/97 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo dolgotrajnost in kompleksnost zdravljenja tožnice ter njeno soodgovornost za nastanek škode v prometni nezgodi.
Sodba II Ips 572/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine upoštevalo trajne posledice poškodbe možganov, vključno z latentno ohromelostjo, asimetrijo telesa ter kognitivnimi motnjami pri pomnenju in učenju.
Sodba II Ips 378/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo trajno zmanjšanje življenjske aktivnosti zaradi nezmožnosti opravljanja težjih fizičnih del in športnih rekreacij pri 19-letnem oškodovancu.
Sodba II Ips 676/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da starost oškodovanca ob nezgodi predstavlja ključno merilo za izračun trajanja škode pri odmeri odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.
Sodba II Ips 602/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo specifične omejitve tožnika v vsakodnevnem življenju in delu ter intenzivnost bolečin, ki so izvirale iz konkretne prometne nesreče.
Sodba II Ips 592/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo nujnost primerjave z drugimi podobnimi primeri za zagotovitev enakega obravnavanja manjših, večjih in katastrofalnih škod.
Sodba II Ips 106/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za telesne in duševne bolečine ter strah upoštevalo trajanje zdravljenja v poletnih mesecih, nošenje ortopedske opornice ter trajno opustitev športnih aktivnosti.
Sodba II Ips 237/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru presojalo ustreznost odškodnine za telesne poškodbe, nastale v prometni nesreči, pri čemer je poudarilo pomen razlikovanja med posameznimi oblikami nepremoženjske škode.
Sodba II Ips 756/94 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da mora biti pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo vedno opravljena primerjava z drugimi podobnimi primeri iz sodne prakse zaradi zagotavljanja načela enakosti.
Sodba II Ips 848/94 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru znižalo dosojeno odškodnino za telesne bolečine, duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti in strah, ker je ocenilo, da prvotno priznani znesek ni bil v skladu s standardom pravične denarne odškodnine.
Sodba II Ips 6/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti upoštevalo specifične telesne poškodbe, kot sta prikrajšava spodnje okončine in zavrta gibljivost komolca.
Sodba II Ips 691/94 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti upoštevalo specifične posledice, kot so glavoboli, motnje koncentracije in omejena gibljivost sklepov.
Sodba II Ips 327/94 — Vrhovno sodišče