pravično zadoščenje zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku
Sentenca
Pravično zadoščenje za nepremoženjsko škodo, nastalo zaradi prekomernega trajanja sodnega postopka, je mogoče uveljavljati na podlagi Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (ZVPSBNO). Pogoj za pridobitev denarne odškodnine je predhodna uporaba pospešitvenih pravnih sredstev, kot sta nadzorstvena pritožba ali rokovni predlog, s katerima se je stranka neuspešno poskušala izogniti kršitvi pravice do sojenja v razumnem roku (15. člen ZVPSBNO). Pravica do zadoščenja zajema škodo, nastalo skozi celotno trajanje postopka, vključno z obdobjem pred 1. 1. 2007.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je potrdilo, da je za uveljavljanje odškodnine po ZVPSBNO nujno predhodno izčrpanje pospešitvenih sredstev, tudi za škodo, ki izvira iz obdobja pred letom 2007.
VSRS Sodba II Ips 56/2016 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo, ali se vloge, poimenovane kot 'urgence', lahko štejejo za nadzorstveno pritožbo, če vsebinsko ustrezajo zakonskim zahtevam za pospešitev postopka.
VSL Sklep II Cp 1825/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je tožbo zavrglo, ker tožnik ni izčrpal predpisanih pospešitvenih sredstev (nadzorstvene pritožbe ali rokovnega predloga) pred vložitvijo odškodninskega zahtevka.
VSL sklep II Cp 2018/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrglo tožbo, ker tožnik v postopku ni vložil nadzorstvene pritožbe ali rokovnega predloga, kar je nujni pogoj za uveljavljanje odškodnine po ZVPSBNO.
VSL sklep II Cp 2782/2012 — Višje sodišče v Ljubljani