pravilo o dokaznem bremenu
Sentenca
Pravilo o dokaznem bremenu (215. člen ZPP) se uporabi kot ultima ratio v primeru, ko sodišče po izvedeni dokazni oceni po prostem preudarku (8. člen ZPP) ne more zanesljivo ugotoviti odločilnega dejstva. Stranka, ki nosi dokazno breme za določeno dejstvo (212. člen ZPP), trpi negativne posledice, če dejstva ne uspe dokazati z zadostno stopnjo prepričanja.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče prve stopnje je neutemeljeno uporabilo pravilo o dokaznem bremenu, ne da bi pred tem izčrpalo metodološke napotke za izdelavo dokazne ocene.
VSM Sklep I Cpg 187/2024 — Višje sodišče v Mariboru
-
Tožnik je trdil, da bi sodišče moralo uporabiti pravilo o dokaznem bremenu, ker izvedensko mnenje ni potrdilo pristnosti podpisa na aneksu.
VDSS Sklep Pdp 379/2021 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Tožena stranka ni uspela z dokaznim bremenom glede pravočasne zavrnitve ponudbe, kar je privedlo do zaključka o sklenjeni pogodbi.
VSK Sodba in sklep Cpg 16/2019 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je uporabilo pravilo o dokaznem bremenu, ker tožeča stranka ni uspela dokazati obstoja ustne prodajne pogodbe.
VSL Sodba I Cpg 806/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo uporabo 215. člena ZPP, ker je na podlagi predloženih dokazov (vključno z notarsko overjenim prepisom pogodbe) uspelo zanesljivo ugotoviti višino plače in zavrniti trditve o ponarejenosti listine.
VSRS Sodba VIII Ips 231/2017 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pravilo o dokaznem bremenu uporabilo, ker po izvedenih dokazih ni moglo zanesljivo ugotoviti obstoja ustne prodajne pogodbe med strankama.
VSL sodba II Cp 316/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je uporabilo pravilo o dokaznem bremenu, ker je tožena stranka uspešno vzbudila dvom v resničnost tožničinih trditev, tožeča stranka pa je kljub razpoložljivim dokazom ostala pasivna.
VSL sodba I Cp 1349/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZPP · 215. člen -
Sodišče je poudarilo, da se pravilo o dokaznem bremenu ne sme uporabiti, če je sodišče po oceni vseh dokazov že oblikovalo prepričanje o dejanskem stanju.
Sodba II Ips 722/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je kršilo pravilo o dokaznem bremenu, ker je najprej neupravičeno opustilo izvedbo dokazov, nato pa tožniku očitalo, da ni dokazal vzročne zveze med delom in nastalo škodo.
Sklep II Ips 31/2007 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je sodišče ugotovilo, da sta toženki s predloženimi dokazi o ustrezni negi in opremi prevalili procesno dokazno breme nazaj na tožnike, ki posledično niso uspeli dokazati vzročne zveze med ravnanjem osebja in nastalo škodo.
VSL sodba II Cp 4859/2007 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo pritožbene navedbe o napačni razporeditvi dokaznega bremena, saj je ugotovilo, da je dejansko stanje mogoče zanesljivo ugotoviti na podlagi izvedenih dokazov.
VSC sodba Cp 2000/2006 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišči sta o vzroku smrti (nezgoda namesto samomora) sklepali na podlagi dokazne ocene, zato napačno stališče o dokaznem bremenu ni vplivalo na zakonitost sodbe.
Sodba II Ips 437/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da načela 'in dubio pro reo' in pravila o dokaznem bremenu ni dopustno uporabiti, dokler niso izčrpane možnosti za zanesljivo ugotovitev dejstev v dokaznem postopku.
Sklep VIII Ips 295/2002 — Vrhovno sodišče