pravna dobrota
Sentenca
Pravna dobrota (236. člen ZKP) predstavlja procesno upravičenje določenih oseb do oprostitve dolžnosti pričevanja v kazenskem postopku. Uveljavljanje te pravice ne povzroči avtomatične izločitve vseh predhodnih izjav ali zapisnikov, ki jih je oseba podala v fazi predkazenskega postopka. Kazenska ovadba namreč ne sodi med formalna dokazna dejanja, zato njena vsebina ostane procesno veljavna tudi v primeru, če se priča kasneje v postopku odloči za uveljavljanje pravice do neodgovarjanja na vprašanja.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da podaja kazenske ovadbe s strani privilegirane priče ni enakovredna njenemu zaslišanju v sodnem postopku, zato kasnejše uveljavljanje pravne dobrote ne izloči zapisnika o sprejemu ovadbe.
VSM Sklep III Kp 59547/2024 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: KZ-1 · 191. člen KZ-1 · 191. člen, odstavek 1 KZ-1 · 29. člen KZ-1 · 29. člen, odstavek 2 KZ-1 · 70.a člen KZ-1 · 70.a člen, odstavek 3 ZKP · 236. člen ZKP · 391. člen ZKP · 492. člen ZKP · 492. člen, odstavek 2 ZKP · 507. člen ZKP · 507. člen, odstavek 1 ZKP · 83. člen ZKP · 83. člen, odstavek 2 -
Sodišče je zavrnilo izločitev dokazov, ker oškodovanka, ki bi bila sicer upravičena do pravne dobrote, pred sodiščem ni bila zaslišana, zato se ji pravica do odpovedi pričevanju ni mogla aktualizirati.
VSC Sklep III Kp 21608/2021 — Višje sodišče v Celju