pravna dobrota oprostitve pričanja
Sentenca
Pravna dobrota oprostitve pričanja je procesna pravica določenih oseb, da zavrnejo pričanje v kazenskem postopku (236. člen ZKP). Sodišče mora osebo, ki je oproščena pričevanja, o tej pravici poučiti vsakokrat, preden jo zasliši. Namen instituta je varstvo zasebnosti in osebnih razmerij priče, ne obdolženca. Če privilegirana priča izjavi, da ne bo pričala, sodišče po uradni dolžnosti ali na predlog stranke iz spisa izloči tudi obvestila, ki jih je ta oseba predhodno podala policiji (drugi odstavek 83. člena ZKP).
- Zakon o kazenskem postopku (ZKP)
- Zakon o dedovanju (ZD)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spremenjene s protokoli št. 3, 5 in 8 ter dopolnjene s protokolom št. 2, ter njenih protokolov št. 1, 4, 6, 7, 9, 10 in 11 (EKČP)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je pravilno izločilo uradni zaznamek o izjavi priče, ki je uveljavila pravico do oprostitve pričanja, ne glede na to, ali bi bila izpovedba za obdolženca razbremenilna.
VSM Sklep V Kp 51813/2022 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da odsotnost podpisa priče pod pravnim poukom v zapisniku o zaslišanju ne pomeni avtomatične neveljavnosti pouka ali nedovoljenosti dokaza.
VSM Sklep V Kp 51833/2020 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da dejstvo, da starša kot priči lahko izkoristita pravno dobroto oprostitve pričanja, ne posega v utemeljenost prepovedi obiskov pripornika.
VSM Sklep II Kp 63205/2022 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je izpovedbo prič ocenilo kot manj prepričljivo, ker sta priči na vprašanje o prejemu poziva za vračilo dolga izkoristili pravno dobroto oprostitve pričanja, čeprav sta bili na seznamu dolžnikov v zapustnikovem koledarju.
VSL Sodba II Cp 2359/2017 — Višje sodišče v Ljubljani