pravna opredelitev kaznivega dejanja
Sentenca
Sodišče druge stopnje je po uradni dolžnosti dolžno spremeniti pravno opredelitev kaznivega dejanja, če se med postopkom spremenijo dejanske okoliščine, ki so vplivale na kvalifikacijo dejanja (npr. odpadli kvalifikatorni znak). Če odpadeta elementa sostorilstva, ki sta bila podlaga za strožjo kvalifikacijo po kvalificirani obliki kaznivega dejanja, mora sodišče dejanje prekvalificirati v temeljno obliko, tudi če se pritožba nanaša na druge dele sodbe (383. člen ZKP, 213. člen KZ).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je več ravnanj zoper dva oškodovanca opredelilo kot dve ločeni kaznivi dejanji razžalitve, pri čemer je za kvalificirano obliko zadoščalo, da je bilo eno od ravnanj storjeno javno.
VSM Sodba II Kp 32384/2017 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je v konkretnem primeru dejanje, ki ga je tožilstvo opredelilo kot eno kaznivo dejanje, pravilno opredelilo kot dvanajst kaznivih dejanj, saj je to izhajalo iz dejanskega opisa v obtožnem predlogu.
VSRS Sodba I Ips 7532/2014-53 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da ravnanja obsojenke po storitvi dokončanih kaznivih dejanj ne vplivajo na njihovo pravno opredelitev.
Sodba I Ips 6229/2010-81 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru dejanje prekvalificiralo iz poskusa ropa v neprimeren poskus ropa, ker opis dejanja ni izkazoval vseh elementov dokončanega poskusa.
Sodba I Ips 412/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je bilo dolžno spremeniti pravno opredelitev ropa iz kvalificirane oblike (sostorilstvo) v temeljno obliko, potem ko je enega od sostorilcev oprostilo obtožbe.
VSC sodba Kp 396/2004 — Višje sodišče v Celju