pravno nasledstvo v denacionalizacijskem postopku
Sentenca
Pravno nasledstvo po upravičencu v denacionalizacijskem postopku se presoja po pravilih dednega prava, ki so veljala v času smrti upravičenca. Za izkazovanje statusa dediča je odločilno, da je prednik preživel zapustnika, saj oseba, ki umre pred zapustnikom, ne more biti njegov zakoniti dedič (15. člen ZDen, 10. do 20. člen ZD). Verjetna izkazanost pravnega nasledstva zahteva predložitev dokazil, iz katerih izhaja neprekinjena veriga dedovanja od prvotnega lastnika podržavljenega premoženja do vlagatelja zahteve.
Iz posameznih sodb
-
Upravni organ je pri presoji pravnega nasledstva uporabil izvedensko mnenje za forenzično preiskavo podpisov na oporoki.
UPRS Sodba II U 76/2017-17 — Upravno sodišče
-
Sodišče je ugotovilo, da vlagateljica zahteve ni izkazala pravnega nasledstva, ker je sporno zadružno premoženje ob statusni spremembi in izločitvi pravne prednice ostalo v sestavu Kmetijskega kombinata DDD.
sodba U 28/2008 — Upravno sodišče RS
-
Sodišče je presojalo vprašanje dedovanja v primeru, ko je bil prednik vlagatelja razglašen za mrtvega z dnem smrti pred smrtjo upravičenke, kar je izključilo možnost dedovanja.
Sodba I Up 454/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo, ali tožnik in njegova mati izpolnjujeta pogoje za verjetno pravno nasledstvo po pokojnem prvotnem upravičencu v postopku denacionalizacije.
Sodba I Up 415/2005 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru tožeča stranka ni izkazala pravne kontinuitete z društvom, ki mu je bilo premoženje podržavljeno, saj ni dokazala statusnega preoblikovanja v skladu z določbami Zakona o zadrugah (ZZad).
Sodba I Up 532/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je ugotovilo, da tožnica ni pravna naslednica, saj je bil njen pravni prednik ustanovljen šele leta 1955, torej po odvzemu premoženja, in ni izkazala statusne kontinuitete z družbo, katere delež je bil predmet denacionalizacijskega zahtevka.
sodba U 170/2001 — Upravno sodišče