pravno nasledstvo v pravdi
Sentenca
Pravno nasledstvo v pravdi nastopi, ko dediči prevzamejo postopek po smrti stranke, pri čemer je za procesno legitimacijo dediča odločilna njegova dejanska lastnost dediča v trenutku prevzema. Če se dedič dedovanju odpove, s tem izgubi položaj pravnega naslednika in posledično nima procesne legitimacije za vstop v pravdni postopek namesto zapustnika (208. člen ZPP, 132. člen ZD). Odpoved dedovanju učinkuje retroaktivno od trenutka zapustnikove smrti, zato oseba, ki se je dedovanju odpovedala, ne odgovarja za zapustnikove dolgove in ne more biti zavezana k prevzemu pravde.
Iz posameznih sodb
-
Pritožnica je s predložitvijo dokazila o pravočasni odpovedi dedovanju v pritožbenem postopku izkazala, da nima položaja pravne naslednice, kar je sodišče upoštevalo kot dovoljeno pritožbeno novoto.
VSL Sklep I Cp 1498/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Republika Slovenija kot univerzalna naslednica zapuščine brez dedičev je z vstopom v pravdo prevzela tudi procesno obveznost založitve predujma za dokaz, ki ga je predlagala pokojna toženka.
VSL sklep I Cp 3227/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da vstop dedičev v pravdo zaradi smrti prvotne tožnice ne predstavlja spremembe tožbe in ne zahteva nujnega sosporništva vseh dedičev, če zahtevek izvira iz obligacijskopravnega razmerja (kondikcije) in ne iz same zapuščine.
VSRS sklep II Ips 254/2014 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavani zadevi je bila terjatev cedirana pred zaključkom stečajnega postopka, zato je prevzemnik terjatve legitimiran za nadaljevanje postopka kot pravni naslednik.
Sklep III Ips 173/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrglo tožbo, ker tožeča stranka po izbrisu tožene pravne osebe iz sodnega registra med tekočo pravdo ni pravočasno označila njenega pravnega naslednika.
VSM sklep Cpg 344/92 — Višje sodišče v Mariboru