pravno priznana nepremoženjska škoda
Sentenca
Vsaka nepremoženjska škoda, četudi dejansko obstaja, ni nujno pravno priznana. Za priznanje odškodnine morajo biti izpolnjeni zakonski pogoji, ki zahtevajo, da okoliščine primera, zlasti stopnja in trajanje bolečin ali strahu, opravičujejo prisojo pravične denarne odškodnine (179. člen OZ). Zgolj dejstvo, da je bilo dejanje opredeljeno kot kaznivo, ne pomeni avtomatične upravičenosti do odškodnine, če škoda ne dosega praga pravne upoštevnosti.
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o varnosti na smučiščih (ZVSmuč)
- Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri (ZPOMZO-A)
- Zakon o društvih (ZDru-1)
- Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spremenjene s protokoli št. 3, 5 in 8 ter dopolnjene s protokolom št. 2, ter njenih protokolov št. 1, 4, 6, 7, 9, 10 in 11 (EKČP)
- Zakon o divjadi in lovstvu (ZDLov-1)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da mora škoda doseči določeno intenziteto, da bi bila pravno relevantna.
VSL Sodba I Cp 403/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ocenilo, da tožničine telesne bolečine zaradi udarnine, ki so zahtevale le en obisk zdravnika, ne dosegajo praga pravno priznane škode.
VSM Sodba I Cp 785/2019 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presodilo, da članstvo v lovski družini in s tem povezana pravica do združevanja ne spadata med osebnostne pravice, katerih kršitev bi omogočala odškodnino za nepremoženjsko škodo po 179. členu OZ.
VSRS Sodba II Ips 160/2018 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je sodišče ocenilo, da zgolj površinska poškodba vozila brez udrtin in odsotnost dokazov o zdravstvenih posledicah (zaradi nezaložitve predujma za izvedenca) predstavljata neznatno škodo, ki ni pravno priznana.
VSL Sodba II Cp 1292/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je presodilo, da izrečene žaljive besede v konkretnem prepiru niso dosegle intenzivnosti, ki bi glede na predpisana merila pomenila pravno priznano škodo.
VSL sodba II Cp 2098/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da pljunek v kontekstu vzajemnega verbalnega in neverbalnega obračunavanja ni dosegel intenzivnosti, ki bi utemeljevala pravico do denarne odškodnine za kršitev dostojanstva.
VSL sodba I Cp 795/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da odškodnina za duševne bolečine zaradi prekinitve razmerja ni pravno priznana, medtem ko je poseg v osebnostno pravico do integritete samostojna pravna podlaga za odškodnino.
VSL sodba II Cp 3011/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožbeni zahtevek je bil zavrnjen, ker zatrjevana škoda ni dosegla intenzivnosti, ki bi utemeljevala prisojo denarne odškodnine.
VSL sodba I Cp 1602/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru sodišče ni prepoznalo pravno priznane škode pri enkratnem dogodku žaljenja, saj intenziteta duševnih bolečin ni bila zadostna.
VSL sodba in sklep I Cp 590/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da se tožnik zaveda svojega stanja (nemoči, bojazni, osamljenosti), zato ne gre za stanje nezavedanja, ki bi izključevalo odškodnino.
VSRS sodba II Ips 224/2014 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: OZ · 153. člen OZ · 153. člen, odstavek 3 OZ · 171. člen OZ · 179. člen OZ · 180. člen OZ · 180. člen, odstavek 2 OZ · 182. člen OZ · 299. člen OZ · 378. člen ZPOMZO-A · 3. člen ZPOMZO-A · 3. člen, odstavek 1 ZVSmuč · 22. člen ZVSmuč · 22. člen, odstavek 1 ZVSmuč · 24. člen ZVSmuč · 24. člen, odstavek 2 ZVSmuč · 27. člen -
Sodišče je presojalo upravičenost do odškodnine za nepremoženjsko škodo v kontekstu fizičnega spopada med strankama.
VSL sodba in sklep II Cp 4689/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da obsodba za kaznivo dejanje ogrožanja varnosti sama po sebi ne pomeni, da je oškodovancem nastala pravno upoštevna nepremoženjska škoda, ki bi zahtevala odškodnino.
Sodba in sklep II Ips 564/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da ZOR ne predstavlja pravne podlage za odškodninske zahtevke zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.
Sodba II Ips 800/2006 — Vrhovno sodišče
-
Strah in negotovost tožnika zaradi morebitnih sodnih postopkov, povezanih s prodajo delnic družbe, nista kvalificirana kot pravno priznana oblika nepremoženjske škode.
VDSS sodba Pdp 747/2008 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da zmerne telesne bolečine zaradi okvare sluha (šumenje in zvonjenje v ušesih) predstavljajo pravno priznano škodo, ne glede na njihovo omejeno intenzivnost.
Sodba II Ips 70/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da ugotovljene popoškodbene spremembe predstavljajo le lažjo estetsko motnjo, ki ne vpliva na tožnikovo psihično ravnotežje v meri, da bi bila utemeljena odškodnina.
Sodba II Ips 350/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da tožnik ni izkazal obstoja pravno priznane nepremoženjske škode, zato se ni spuščalo v presojo protipravnosti ravnanja tožene stranke.
VSL sodba I Cp 1024/99 — Višje sodišče v Ljubljani