pravno priznana škoda
Sentenca
Pravno priznana škoda je zmanjšanje premoženja (navadna škoda) ali preprečitev njegovega povečanja (izgubljeni dobiček), ki mora biti v vzročni zvezi z zatrjevano kršitvijo (132. člen OZ). Plačilo pogodbenih obresti ne predstavlja pravno priznane škode, če ni neposredna posledica zatrjevane kršitve nasprotne stranke. Oškodovanec mora za uspeh z odškodninskim zahtevkom dokazati obstoj in višino škode ter njeno neposredno povezavo z ravnanjem povzročitelja.
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o pravilih cestnega prometa (ZPrCP)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-D)
- Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP)
- Zakon o prekrških (ZP-1)
- Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1)
- Zakon o graditvi objektov (ZGO-1)
- Zakon o odvetništvu (ZOdv)
- Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR)
- Zakon o ustavnem sodišču (ZUstS)
Iz posameznih sodb
-
Tožnik ni uspel z zahtevkom za odškodnino za strah, ker v dejstveni podlagi ni zatrjeval, da bi utrpel strah, ki bi dosegal stopnjo za prisojo odškodnine.
VSL Sodba II Cp 1014/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 154. člen OZ · 154. člen, odstavek 2 ZPP · 216. člen ZPrCP · 103. člen ZPrCP · 103. člen, odstavek 3 ZPrCP · 45. člen ZPrCP · 45. člen, odstavek 1 ZPrCP · 63. člen ZPrCP · 63. člen, odstavek 1 ZPrCP · 63. člen, odstavek 4 ZPrCP · 65. člen ZPrCP · 65. člen, odstavek 4, točka 12 ZPrCP · 71. člen ZPrCP · 71. člen, odstavek 7 -
Sodišče je pojasnilo, da je presoja, ali določene neugodnosti (npr. zdravniški pregledi) predstavljajo pravno priznano nepremoženjsko škodo, pravni zaključek, ki ga sodišče sprejme neodvisno od trditev tožeče stranke.
VSC Sodba Cp 231/2017 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek, ker je temeljil na hipotetični predpostavki o izdaji zamudne sodbe po razveljavljenem drugem odstavku 282. člena ZPP.
VSL sodba I Cpg 128/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da duševne bolečine zaradi opazovanja trpljenja hišnega ljubljenčka ne predstavljajo pravno priznane oblike nepremoženjske škode.
VSL sodba II Cp 1666/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavzelo stališče, da strošek plačila denarnih kazni zaradi nespoštovanja inšpekcijskih odločb ne more biti predmet odškodninskega zahtevka zoper poslovodstvo, saj gre za sankcijo za kršitev javnopravne dolžnosti.
VSK sodba Cpg 2/2015 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presojalo zahtevek tožnika za povrnitev plačane globe, ki mu je bila izrečena kot odgovorni osebi pravne osebe zaradi storjenega prekrška.
VSK sklep I Cp 875/2014 — Višje sodišče v Kopru
Pravna podlaga: ZP-1 · 6. člen -
Sodišče je presodilo, da tožena stranka ni uspela dokazati višine škode zaradi nesklenjene prodaje poslovnega deleža, saj ni izkazala zatrjevane razlike v vrednosti deleža.
VSL sodba I Cpg 1418/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da zaskrbljenost tožnice za otroke, ki v konkretnem dogodku niso bili ogroženi, ne predstavlja pravno priznane škode.
VSL sodba II Cp 544/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V tej zadevi je sodišče presodilo, da naknadno odmerjeni davki in prispevki, naloženi v davčnem inšpekcijskem postopku, ne predstavljajo škode, ki bi jo bilo mogoče terjati od nasprotne stranke.
VSL sodba I Cpg 263/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožbeni zahtevek za odškodnino zaradi strahu za dobrobit in zdravje matere je bil zavrnjen, saj strah za drugo osebo ni pravno priznana oblika škode.
VSL sodba I Cp 3258/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da priboljški, kot sta revija in hrana, ki jih je tožnik prejel v času bolnišničnega zdravljenja, ne predstavljajo pravno priznane škode.
VSL sodba in sklep II Cp 2666/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da status objekta kot črne gradnje ne izključuje odškodninske odgovornosti za škodo, povzročeno na takšnem objektu.
VSL sodba I Cp 1805/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 132. člen -
Štirinajstdnevne bolečine in modrice, nastale kot posledica ugriza pri policijskem postopku, so bile s strani sodišča opredeljene kot pravno priznana škoda.
VSL vmesna sodba II Cp 571/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožeča stranka ni mogla uveljavljati odškodnine za izgubo pravice do zamudnih obresti, ki so temeljile na neustavnem predpisu, saj takšna izguba ne predstavlja pravno priznane škode.
Sodba III Ips 26/2011 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da pričakovani dobiček iz posla, sklenjenega izven pravil javne dražbe, ki so kogentne narave, ne more biti predmet odškodninskega zahtevka.
Sodba II Ips 960/2008 — Vrhovno sodišče
-
Škoda je pravno priznana, če je nastala kot neposredna posledica kršitve dolžnosti prevzemnika, ne pa kot zgolj refleksna škoda, ki bi izvirala iz zmanjšanja vrednosti premoženja ciljne družbe.
Sklep in sodba III Ips 118/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo revizijski ugovor, da škoda na parkirni uri ni pravno priznana zaradi pomanjkanja gradbenega dovoljenja za objekt.
Sodba II Ips 601/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je priznalo izpad napitnine kot pravno priznano obliko škode, saj je dajanje napitnin v gostinski dejavnosti ustaljen običaj, ki ga je mogoče šteti za pričakovan dohodek oškodovanca.
VSK sodba I Cp 152/2005 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pojasnilo, da stroškov vodenja sodnih postopkov ni mogoče uveljavljati kot odškodninskega zahtevka, saj se o njih odloča kot o akcesorni terjatvi v postopkih, v katerih so nastali.
Sodba in sklep II Ips 263/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da omejitev gibanja zaradi povečanega strahu po ugrizu psa, ki je majhnega obsega in narave, ne predstavlja pravno priznane škode v obliki zmanjšanja življenjske aktivnosti.
Sodba II Ips 263/2000 — Vrhovno sodišče