pravno relevantna vzročnost
Sentenca
Pravno relevantna vzročnost v odškodninskem pravu zahteva neposredno povezanost med ravnanjem povzročitelja in nastalo škodo. Za obstoj pravne vzročnosti ne zadošča zgolj naravna vzročnost (pogoj, brez katerega škoda ne bi nastala), temveč mora biti ravnanje takšne narave, da predstavlja odločilen in predvidljiv vzrok za nastanek škodnega dogodka. Okoliščine, ki so oddaljene ali soodvisne od drugih prevladujočih vzrokov, ne predstavljajo pravno relevantnega vzroka za odškodninsko odgovornost (154. člen OZ).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da ustavitev vozila na avtocesti ni pravno relevanten vzrok za nalet drugega voznika, če je imel slednji dovolj časa in preglednosti, da bi se oviri izognil, a zaradi nespremljanja razmer na cesti tega ni storil.
VSRS Sodba II Ips 134/2019 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da tožnikova prekoračitev hitrosti predstavlja izključni vzrok za nastanek prometne nezgode, zaradi česar ravnanje zavarovanca toženke ni pravno relevanten vzrok za škodo.
VSL Sodba II Cp 1750/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je uporabilo teorijo ratio legis za razmejitev odgovornosti med voznikom, ki je zaradi prehitre vožnje povzročil prevračanje, in voznikom, ki je kasneje trčil v obstalo vozilo.
Sodba II Ips 499/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj ugotovitev opustitve ni dovolj; treba je oceniti, ali bi ustrezno ravnanje (npr. postavitev prometnega znaka) preprečilo nastanek škode.
Sklep II Ips 174/96 — Vrhovno sodišče