precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Sentenca
Precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev predstavlja procesni razlog za razveljavitev sodne odločbe, kadar ugotovljeno dejansko stanje v postopku ni zadostno ali je v nasprotju z izvedenimi dokazi. Če sodišče pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti ugotovi, da odločilna dejstva niso bila pravilno ali popolno ugotovljena, mora odločbo razveljaviti in zadevo vrniti v novo odločanje (427. člen ZKP).
- Zakon o kazenskem postopku (ZKP)
- Zakon o prekrških (ZP-1)
- Kazenski zakonik (KZ-1)
- Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o pravilih cestnega prometa (ZPrCP)
- Zakon o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1)
- Zakon o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami (ZPPPD)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je pojasnilo, da institut precejšnjega dvoma ne služi kot orodje strank za izpodbijanje sodb, temveč kot procesni korektiv, ki ga Vrhovno sodišče aktivira po uradni dolžnosti, ko presoja utemeljenost zahteve za varstvo zakonitosti.
VSRS Sodba I Ips 52631/2018 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: ZKP · 427. člen -
V konkretnem primeru je dvom nastal zaradi vprašanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ki je ključno za izrek stranske sankcije kazenskih točk, saj je sodišče razpolagalo s podatki o ponarejenosti dovoljenja, a tega ni ustrezno upoštevalo.
VSRS Sodba IV Ips 39/2022 — Vrhovno sodišče
-
Dvom se je nanašal na dejstvo, ali je obsojenec dejansko uporabljal statični IP naslov, ki je bil ključen za identifikacijo storilca.
VSRS Sodba I Ips 16465/2017 — Vrhovno sodišče
-
Vrhovno sodišče je razveljavilo sodbo, ker ni bilo mogoče preizkusiti kršitve materialnega prava zaradi nejasnosti glede opravljanja dejavnosti v času prekrška.
VSRS Sodba IV Ips 18/2020 — Vrhovno sodišče
-
Vrhovno sodišče je razveljavilo odločbo o odvzemu vozila, ker je obstajal dvom o lastništvu vozila, ki je bilo predmet odvzema, saj je kot lastnica v prometnem dovoljenju navedena tretja pravna oseba.
VSRS Sodba IV Ips 43/2018 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razveljavilo sodbo zaradi nejasnosti glede lastništva nepremičnine, ki je bila predmet poškodovanja, saj lastninsko razmerje ni bilo dovolj raziskano.
VSRS Sodba I Ips 40899/2015 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče ni ugotavljalo dejstev, ki bi potrjevala ali ovrgla obstoj kratkotrajnega dela, kar je ključno za presojo prekrška zaposlovanja na črno.
VSRS Sodba IV Ips 44/2017 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je precejšen dvom utemeljilo na podlagi psihiatričnega izvida, ki je nakazoval na storilčeve kognitivne in vedenjske motnje v kritičnem obdobju, kar je vplivalo na njegovo sposobnost razumevanja pomena dejanj in sposobnost obrambe.
VSRS Sodba IV Ips 27/2017 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je dvomilo v ugotovitve o naravi predmetov (premičnine ali sestavni deli nepremičnine), kar je bilo ključno za presojo aktivne legitimacije zasebnega tožilca.
VSRS Sodba I Ips 39799/2010-78 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je dvom o resničnosti dejstev nastal, ker je bilo ugotovljeno, da je drug storilec izrabil osebne podatke osebe, kateri je bil izdan plačilni nalog.
VSRS Sodba IV Ips 78/2014 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je ugotovilo precejšen dvom o resničnosti dejstev, ker ni bilo razčiščeno, ali substanca (diazepam) predstavlja prepovedano drogo ali zdravilo, kar je ključno za opredelitev prekrška po ZPPPD.
Sodba IV Ips 118/2013 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev nastal zaradi utemeljenega suma, da se je pravi storilec prekrška lažno predstavil kot druga oseba, prekrškovni organ pa identitete ni zanesljivo potrdil.
Sodba IV Ips 80/2013, IV Ips 40/2014 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je vrhovno sodišče ugotovilo, da pomanjkljiva obrazložitev in protispisnost razlogov v pravnomočnem sklepu o odreditvi pripora preprečujeta preizkus utemeljenosti suma storitve kaznivega dejanja.
Sodba XI Ips 62103/2012-471 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je šlo za dvom o tem, ali je obsojenec naknadno izpolnil obveznost povrnitve škode, kar je odločilno dejstvo za preklic pogojne obsodbe.
Sodba I Ips 66542/2010-56 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavani zadevi se je dvom nanašal na vprašanje vzročne zveze med ravnanjem obsojenca in smrtjo oškodovanke zaradi morebitnega nepravilnega zdravljenja v bolnišnici.
Sodba I Ips 243/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razveljavilo sodbo zaradi precejšnjega dvoma v ugotovljeno dejansko stanje glede storitve kaznivega dejanja grdega ravnanja, čeprav je bila pritožba vložena zgolj zoper kazensko sankcijo.
VSC sklep Kp 59/2007 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je razveljavilo sodbo, ker je bila pravilna presoja namena zaničevanja odvisna od razjasnitve resničnosti dejstev, ki jih obsojenec navaja v svojo obrambo.
Sodba I Ips 152/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razveljavilo sodbo zaradi nejasnosti glede namena obsojenčevega ravnanja in pomanjkljive dokazne ocene v prvotnem postopku.
Sodba I Ips 199/96 — Vrhovno sodišče
-
V konkretni zadevi je vrhovno sodišče ugotovilo dvom glede pravne opredelitve dejanja denunciranja kot poskusa kaznivega dejanja po ZKND/1945, saj to dejanje ni bilo izrecno inkriminirano kot samostojno kaznivo dejanje.
Sodba I Ips 189/96 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je sodišče neutemeljeno predpostavilo, da je bil namen pobega čez mejo v letu 1949 priključitev izdajalcem in zrušitev družbene ureditve, kar je bistveni element kaznivega dejanja po 2. členu ZKLD.
Sodba I Ips 128/93 — Vrhovno sodišče