predaja v odgovorno državo članico
Sentenca
Pri presoji dopustnosti predaje prosilca za mednarodno zaščito v drugo državo članico po Uredbi Dublin III je treba oceniti, ali v tej državi obstajajo sistemske pomanjkljivosti v azilnem sistemu in pogojih za sprejem, ki bi prosilca izpostavile nevarnosti nečloveškega ali poniževalnega ravnanja. Dokazno breme za obstoj takšnih pomanjkljivosti temelji na zanesljivih informacijah o konkretnih okoliščinah, v katerih se bo prosilec dejansko znašel po predaji. Zgolj splošne navedbe o praksah kršitev človekovih pravic v državi niso zadostne, če ni izkazana neposredna povezava z individualnim položajem prosilca.
- Uredba (EU) št. 603/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi sistema Eurodac za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe Uredbe (EU) št. 604/2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice (Uredba EU 603/2013)
- Zakon o mednarodni zaščiti (ZMZ-1)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da tožnik ni izkazal sistemskih pomanjkljivosti v zdravstveni oskrbi v Republiki Hrvaški, saj ni dokazal, da bi mu bila nujna oskrba v času bivanja v azilnem domu dejansko odklonjena.
UPRS Sodba in sklep I U 1075/2024-13 — Upravno sodišče
Pravna podlaga: Uredba EU 603/2013 · 20. člen Uredba EU 603/2013 · 20. člen, odstavek 5 Uredba EU 603/2013 · 29. člen Uredba EU 603/2013 · 29. člen, odstavek 1 Uredba EU 603/2013 · 3. člen Uredba EU 603/2013 · 3. člen, odstavek 1 ZMZ-1 · 49. člen ZMZ-1 · 49. člen, odstavek 9 ZMZ-1 · 51. člen ZMZ-1 · 51. člen, odstavek 1