predhodno vprašanje v denacionalizacijskem postopku
Sentenca
V denacionalizacijskem postopku upravni organ ni pristojen za presojo zakonitosti pravnomočnih aktov, na podlagi katerih je bilo premoženje podržavljeno. Ker zakonitost teh aktov ne more biti predmet denacionalizacijskega odločanja, to vprašanje tudi ne more predstavljati predhodnega vprašanja v smislu prekinitve postopka. Morebitno izpodbijanje zakonitosti podržavljenja se mora voditi v okviru rednih ali izrednih pravnih sredstev zoper akte o podržavljenju, ki ne tečejo po določbah Zakona o denacionalizaciji (ZDen).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da ugotavljanje upravičenosti do odškodnine od tuje države v denacionalizacijskem postopku ne predstavlja predhodnega vprašanja, ki bi ga moral rešiti drug organ, temveč gre za dejansko ugotavljanje v okviru pristojnosti samega organa.
UPRS Sodba IV U 24/2016-8 — Upravno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da določba 10. člena ZDen ne pomeni, da slovenski organi odločajo o tuji odškodnini kot o glavni stvari, temveč gre za reševanje predhodnega vprašanja pri ugotavljanju upravičenosti do denacionalizacije.
VSRS Sodba X Ips 67/2015 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da Slovenska odškodninska družba, d.d., ni bila vezana na pravnomočnost ugotovitve o upravičencu, ker je imela možnost ugovarjati šele v pritožbenem postopku zoper dopolnilno odločbo.
sodba II U 323/2010 — Upravno sodišče
-
V tej zadevi je bilo vprašanje državljanstva pravne prednice predmet presoje zaradi neurejenih evidenc državljanstva, pri čemer je sodišče poudarilo procesno pravico stranke do dokazovanja lojalnosti prednice.
Sodba I Up 743/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da se v denacionalizacijskem postopku ne presoja zakonitost odločb, izdanih na podlagi Zakona o odvzemu vojnega dobička (ZOVD), saj ta zakon sodi med predpise, ki izključujejo vračanje premoženja.
Sodba I Up 41/99 — Vrhovno sodišče