predhodno vprašanje v nepravdnem postopku
Sentenca
Če se v nepravdnem postopku za delitev stvari ali skupnega premoženja pojavi spor o predmetu delitve ali o velikosti deležev udeležencev, mora sodišče prizadetega udeleženca napotiti na pravdo (9., 10. in 118. člen ZNP). Če sodišče te obveznosti ne izpolni in o spornem vprašanju vsebinsko odloči v nepravdnem postopku, takšna odločba ne ustvari pravnomočnosti, ki bi preprečevala vložitev tožbe v pravdnem postopku glede istega zahtevka.
- Zakon o nepravdnem postopku (ZNP)
- Zakon o denacionalizaciji (ZDen)
- Stvarnopravni zakonik (SPZ)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS)
- Zakon o nepravdnem postopku (ZNP-1)
- Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR)
- Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1)
- Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1)
- Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP)
- Zakon o gozdovih (ZG)
- Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1)
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)
- Stanovanjski zakon (SZ-1)
- Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (ZVEtL)
Iz posameznih sodb
-
V konkretnem primeru je vprašanje izključne lastninske pravice na parcelah 2798 in 2800 predhodno vprašanje za ureditev razmerij med etažnimi lastniki v postopku po ZVEtL-1.
VSL Sklep III Cp 685/2025 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je prekinilo postopek delitve solastnine, ker je status zemljišča (namenska raba) bistven za določitev načina fizične delitve nepremičnine, o čemer teče postopek pred geodetsko upravo.
VSL Sklep II Cp 1829/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Inšpekcijski postopek v zvezi z nelegalno gradnjo ne predstavlja predhodnega vprašanja pri delitvi solastne nepremičnine, saj zakon ne postavlja pogoja, da mora biti predmet delitve v prostor umeščen skladno z upravnimi dovoljenji.
VSL Sklep I Cp 496/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je bilo dolžno kot predhodno vprašanje presoditi veljavnost zemljiškega dolga, saj je njegova (ne)veljavnost neposredno vplivala na izbiro načina delitve solastne nepremičnine.
VSL sklep II Cp 2794/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je nepravilno prekinilo postopek delitve solastnine zaradi teka postopka za določitev pripadajočega zemljišča, saj gre za vprašanja, ki so del samega postopka delitve.
VSL sklep I Cp 756/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je napačno prekinilo nepravdni postopek delitve solastnine zaradi čakanja na izid postopka vzpostavitve etažne lastnine, saj med postopkoma ni podanega razmerja prejudicialnosti, ki bi opravičevalo prekinitev.
VSL sklep I Cp 3457/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je sodišče razveljavilo sklep o prekinitvi postopka delitve solastnine, ker sta bila predmet delitve in velikost solastniških deležev jasno izkazana z zemljiškoknjižnim izpiskom, zato zapuščinski postopek ni predstavljal predhodnega vprašanja.
VSL sklep II Cp 4580/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče lahko v postopku delitve solastne nepremičnine samo ugotovi površino parcele s pomočjo izvedenca kot predhodno vprašanje, namesto da bi stranke napotilo na ločen postopek za ureditev meje.
VSL sklep II Cp 545/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je bilo vezano na pravnomočno odločbo upravnega organa glede obstoja ovir za vrnitev premoženja v naravi, zato se v presojo teh ovir ni spuščalo.
VSM sklep I Cp 2011/2009 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da upravni postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja ni predhodno vprašanje za nepravdni postopek določitve nujne poti, saj je pridobitev civilnopravne pravice do uporabe zemljišča pogoj za upravni postopek, ne obratno.
VSL sklep I Cp 1597/2001 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razsodilo, da postopek delitve nepremičnine ni odvisen od bodoče spremembe namembnosti zemljišča iz kmetijskega v stavbno, zato prekinitev postopka ni utemeljena.
VSL sklep I Cp 290/2001 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zmotno štelo nepravdni sklep o razdružitvi premoženja za procesno oviro (res iudicata) za naknadno pravdo o ugotovitvi solastninskega deleža, čeprav je bila tožba vložena še pred pravnomočnostjo nepravdnega postopka.
Sklep II Ips 375/96 — Vrhovno sodišče