predlog za izvršbo

Sentenca

Predlog za izvršbo je formalna vloga, ki mora vsebovati vse podatke o predmetu izvršbe, potrebne za njeno uspešno opravitev (40. člen ZIZ). Če predlog vsebuje pomanjkljivosti, zaradi katerih ga ni mogoče obravnavati, mora sodišče ravnati po pravilih o nepopolnih vlogah in upnika pozvati k njegovi dopolnitvi (108. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Sodišče ne sme dovoliti izvršbe na podlagi nepopolnega ali nerazumljivega predloga, dokler ta ni ustrezno odpravljen.

Iz posameznih sodb

  • Tožeča stranka v postopku zaradi motenja posesti ni predlagala ustreznega izvršilnega sredstva, zaradi česar je bil predlog za izdajo začasne odredbe zavrnjen.

    VSL Sklep II Cp 76/2024 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo določbo 24. člena ZIZ o spremembi dolžnika za situacijo, v kateri je šlo za predlog za nadaljevanje izvršbe zoper dolžnikovega dolžnika.

    VSC Sklep I Ip 154/2021 — Višje sodišče v Celju

  • Sodišče je pojasnilo, da se med postopkom izvršba lahko nadaljuje na druga sredstva ali zoper drugega dolžnika, ne pa za razširitev predmeta izvršbe na terjatve, ki v predlogu niso bile konkretizirane.

    VSC Sklep I Ip 462/2020 — Višje sodišče v Celju

  • Sodišče je poudarilo, da mora upnik pri notarskem zapisu kot izvršilnem naslovu jasno razčleniti terjatev na presečni dan, da se omogoči preizkus njene skladnosti z izvršilnim naslovom.

    VSL sklep II Ip 2798/2013 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je presodilo, da navedba ID znaka nepremičnine v predlogu za izvršbo namesto klasične zemljiškoknjižne oznake ne pomeni pomanjkanja identitete med izvršilnim naslovom in predmetom izvršbe v postopku izpraznitve in izselitve.

    VSL sklep II Ip 2108/2012 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je razveljavilo sklep o zavrženju, ker upnik dolžnika ni bil dolžan nositi negativnih posledic zaradi neskladja podatkov v registru prebivalstva, če je bila dolžnikova identiteta sicer zagotovljena z EMŠO.

    VSL sklep I Ip 1588/2010 — Višje sodišče v Ljubljani

  • V primeru, ko Javni jamstveni in preživninski sklad nastopa kot upnik, mora za uspešen predlog za izvršbo poleg odločbe sklada označiti tudi izvršilni naslov, iz katerega izhaja dolžnikova preživninska zaveza do otroka.

    VSL sklep I Ip 387/2010 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je zavrnilo predlog za izvršbo, ker iz predložene sodne poravnave ni bilo mogoče razbrati, da bi imela upnica izvršilni naslov za vtoževano terjatev.

    VSL sklep I Ip 3165/2009 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je zavrnilo predlog za izvršbo zakonskih zamudnih obresti, ker upnik po pozivu sodišča ni določno opredelil in izkazal upravičenosti do obresti od posameznih računov.

    VSC sklep II Ip 996/2007 — Višje sodišče v Celju

  • Sodišče ne sme zavreči vloge kot nepopolne po 108. členu ZPP, če upnik navede dejstva, ki utemeljujejo njegov zahtevek, saj je vprašanje dokazanosti teh dejstev predmet vsebinskega odločanja.

    VSL sklep I Ip 3745/2007 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je razsodilo, da predlog za 'izvršbo na nepremičnino' zadostuje, čeprav bi bilo terminološko pravilneje predlagati 'prodajo nepremičnine', saj iz vsebine predloga jasno izhaja izbrano sredstvo izvršbe.

    VSK sklep II Cpg 41/2005 — Višje sodišče v Kopru

  • V konkretnem primeru je bil predlog za izvršbo nesklepčen, ker je upnik pri izvršbi na podlagi izvršilnega naslova napačno oblikoval predlog z elementi, ki se sicer zahtevajo za verodostojno listino.

    VSK sklep II Cp 598/2005 — Višje sodišče v Kopru

  • Sodišče je zavrglo predlog za izvršbo, ker upnik kljub pozivu ni predložil izvršilnega naslova s potrdilom o izvršljivosti.

    VSL sklep III Cp 923/2004 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je dolžno upnika pozvati k dopolnitvi predloga za izvršbo, če ta ni priložil izvršilnega naslova, čeprav je ta obstajal in je bil razviden iz sodnih evidenc.

    VSL sklep III Cp 899/2002 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je razsodilo, da vloga za dopolnitev izvršilnega sredstva v okviru že obstoječe zadeve ne predstavlja novega predloga za izvršbo, ki bi zahteval ponovno plačilo sodne takse.

    VSL sklep II Cpg 610/2000 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče mora pri izvršbi denarne terjatve, ki vključuje glavnico in obresti, preveriti, ali razlika med uveljavljanim zneskom in zneskom v izvršilnem naslovu izhaja iz pravilno obračunanih obresti, do katerih je upnik upravičen na podlagi tega naslova.

    VSL sklep II Cpg 207/2000 — Višje sodišče v Ljubljani

  • V konkretnem primeru je bil predlog za izvršbo nepopoln, ker je upnik predlagal rubež le na delu zemljiškoknjižnega telesa, namesto na celotnem vložku, kar je zahtevalo popravo vloge.

    VSL sklep II Cpg 46/2000 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče ni imelo podlage za rubež dolžničinega osebnega dohodka, saj upnik ni podal predloga za spremembo predmeta izvršbe po tem, ko rubež premičnin ni bil uspešen.

    VSL sklep III Cp 1732/99 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je zavrnilo predlog za izvršbo v delu, kjer zahtevane zakonite zamudne obresti od zneska v tuji valuti niso bile določene na način, ki bi omogočal izračun v tolarski protivrednosti.

    VSL sklep III Cp 467/99 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je napačno štelo predlog za umaknjenega, ker upnik ni predložil dokazila, čeprav je bila sodna taksa dejansko plačana v postavljenem petnajstdnevnem roku.

    VSL sklep II Cpg 774/99 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je zavrnilo predlog za izvršbo, ker upnik ni predložil izvršilnega naslova v izvirniku ali overjenem prepisu, kar je onemogočilo preizkus pogojev za izdajo sklepa o izvršbi.

    VSC sklep Cpg 264/99 — Višje sodišče v Celju

  • Sodišče je razveljavilo sklep o zavrženju predloga za izvršbo, ker so bili trije vloženi izvodi predloga zadostni za sodišče, nasprotno stranko in agencijo pri rubežu dobroimetja.

    VSM sklep Cpg 320/98 — Višje sodišče v Mariboru

  • Sodišče je razsodilo, da izvršilni predlog ni nepopoln, če upnik ne navede podatkov o dolžnikovi banki, temveč predlaga premičninsko izvršbo, saj zakon ne zahteva navedbe lokacije premičnin.

    VSM sklep Cpg 538/94 — Višje sodišče v Mariboru

  • Sodišče je poudarilo, da predlog za izvršbo ne more služiti zgolj kot sredstvo za pridobitev potrdila o neizterljivosti terjatve za potrebe uveljavljanja socialnih pravic, saj takšna listina v ZIP ni predvidena.

    VSL sklep III Cp 182/95 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je neutemeljeno zahtevalo popravo izvršilnega predloga, saj je bila zahteva za plačilo dolgovanega zneska s pripadki v predlogu jasno in nedvoumno izražena.

    VSM sklep Cpg 37/93 — Višje sodišče v Mariboru

Viri