predmet denacionalizacije
Sentenca
Predmet denacionalizacije po Zakonu o denacionalizaciji (ZDen) je premoženje, ki je bilo odvzeto v nasprotju s takratnimi predpisi ali na podlagi predpisov o podržavljenju, pri čemer se vračanje nanaša na premoženje, opredeljeno v 8. členu ZDen. Vrednostni papirji, kot so delnice, sami po sebi niso predmet denacionalizacije, saj predstavljajo le lastninski izkaz za ustrezni del premoženja, zato zahtevki za njihovo vračanje ali izplačilo niso pravno dopustni.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da blagovna znamka in pravica do koriščenja mineralne ali termalne vode ne sodita v krog premoženja, ki ga je mogoče samostojno vračati v postopku denacionalizacije podjetja.
UPRS Sodba II U 427/2020-32 — Upravno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da blagovne znamke in pravice do koriščenja mineralnih voda niso predmet denacionalizacije po 8. členu ZDen.
UPRS Sodba II U 251/2022-47 — Upravno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da gotovina in zlato, zaplenjena fizični osebi, ne ustrezata značilnostim premičnih stvari, katerih vračanje ureja 17. člen ZDen.
UPRS Sodba II U 39/2017-12 — Upravno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da tožnica ni upravičena do vračila, ker je nepremičnine prodala pred podržavljenjem, čeprav v času podržavljenja zemljiškoknjižni vpis prenosa lastninske pravice še ni bil izveden.
UPRS sodba I U 429/2015 — Upravno sodišče
Pravna podlaga: ZDen · 1. člen -
Sodišče je razveljavilo odločbo, ker je bila denacionalizacijskemu upravičencu vrnjena nepremičnina, za katero je bilo naknadno ugotovljeno, da ni bila predmet podržavljenja.
sodba I U 1180/2011 — Upravno sodišče
Pravna podlaga: ZDen · 2. člen -
Sodišče je potrdilo, da denarni depoziti in obligacijski vrednostni papirji ne predstavljajo podržavljenega premoženja, ki bi ga bilo mogoče denacionalizirati.
sodba I U 206/2011 — Upravno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo zahtevo za denacionalizacijo dela parcele, ker je ugotovilo, da je ta del nepremičnine že prešel v last upravičencev na podlagi Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (ZLNDL).
sodba III U 452/2010 — Upravno sodišče
-
Zahtevek za denacionalizacijo klavirja je bil zavrnjen, ker iz spisov ni izhajalo, da je bil predmetni klavir sploh podržavljen.
sodba II U 82/2010 — Upravno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek, ker je bilo premoženje v zemljiški knjigi vpisano na Dravsko banovino, kar pomeni, da ni šlo za zasebno lastnino, temveč za premoženje javnopravne osebe.
Sodba I Up 270/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da nepremičnine, ki so bile z odločbo o konfiskaciji izvzete iz zaplembe in prenesene na tretje osebe, niso predmet denacionalizacije.
Sodba X Ips 387/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da stanovanjska zgradba, razlaščena na podlagi Zakona o razlastitvi iz leta 1968, ne predstavlja predmeta denacionalizacije, ker ta zakon ni vključen v nabor predpisov iz 3. člena ZDen.
Sodba I Up 1815/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razsodilo, da je denacionalizacija dopustna tudi v primeru, ko je bila sprememba lastništva v zemljiški knjigi izvedena v povojnem obdobju na podlagi akta državnega organa, četudi je bil ta izveden brez jasnega pravnega naslova.
sodba U 728/2007 — Upravno sodišče
-
Sodišče je presojalo, ali so nepremičnine, ki so bile izločene iz zaplembe zaradi zahtevkov tretjih oseb, lahko predmet denacionalizacije.
Sodba I Up 917/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da sredstva na hranilnih knjižicah v tuji valuti (DIN) niso predmet denacionalizacije, saj gre za terjatev do banke in ne za premično stvar.
Sodba I Up 1083/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da denar in terjatve, ki so bili fizični osebi odvzeti ločeno od podjetja, ne morejo biti predmet denacionalizacijskega zahtevka.
sodba U 1880/2005 — Upravno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da zahtevek za denacionalizacijo ni utemeljen, ker premoženje ni bilo nikoli podržavljeno, saj je bilo z odločbo o agrarni reformi izvzeto in puščeno v lasti prejšnjega lastnika oziroma njegove vdove.
Sodba I Up 912/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je odločitev o zahtevku za denacionalizacijo razlike v izmeri zemljišča preuranjena, če upravni organ ni preveril, ali je bila razlika posledica dejanskega posega (npr. gradnje ceste) ali le nenatančne izmere v preteklosti.
Sodba I Up 582/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da terjatev fizične osebe do banke iz naslova sredstev na tekočem računu ne predstavlja premoženja, za katero je mogoča denacionalizacija.
sodba U 485/2004 — Upravno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da nepremičnine, ki so bile z odločbo o zaplembi izrecno izvzete in dodeljene tretji osebi, niso predmet denacionalizacije, ker niso postale družbena lastnina.
sodba U 1232/2003 — Upravno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da se izključitev iz denacionalizacije nanaša na premoženje, podržavljeno na podlagi 7.a člena ZNZGP, ne glede na to, ali je šlo za gospodarsko podjetje ali posamezne nepremičnine.
Sodba I Up 1004/2001 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavani zadevi premičnine, ki so bile v postopku zaplembe izvzete in dodeljene fizični osebi, niso mogle biti predmet denacionalizacije, ker niso prešle v državno ali družbeno lastnino.
Sodba I Up 1148/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da zastavna pravica na nepremičninah, ki je bila črtana ob podržavljenju, ne predstavlja predmeta denacionalizacije.
-
Tožnik je zahteval odškodnino za posekan les na parceli, ki ni bila podržavljena, kar je sodišče zavrnilo kot neutemeljeno.
Sodba U 1469/94-4 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da idealni delež na skupnih prostorih in funkcionalnem zemljišču ne more biti predmet denacionalizacije, ker so bivši lastniki na teh delih že postali lastniki na podlagi določb stanovanjskega zakona.
Sodba U 1791/94-4 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da denacionalizacijski zahtevek ne more izpodbiti statusa premoženja, ki je postalo del stečajne mase pred izdajo prvostopne odločbe o denacionalizaciji.
Sodba U 24/94-6 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je bila zahteva za denacionalizacijo gozdnih zemljišč zavržena, ker zemljišča niso bila nacionalizirana po določbah 3., 4. ali 5. člena ZDen.
Sodba U 377/93-5 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo zahtevo za denacionalizacijo delnic tujih bank, ki niso imele sedeža oziroma premoženja na območju Republike Slovenije v času podržavljenja.
Sodba U 201/93-4 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da državne obveznice za vojno škodo kot obligacijski vrednostni papirji ne spadajo v krog premičnega premoženja, ki se vrača po določbah ZDen.
Sodba U 708/93-4 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razsodilo, da stanovanjske enote, zgrajene po podržavljenju kot nadzidava obstoječega objekta, niso predmet ločene obravnave, če predstavljajo sestavni del podržavljene nepremičnine.
Sodba U 718/93 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da terjatve iz državnih obveznic bivše Kraljevine Jugoslavije za vojno škodo ne spadajo med premične stvari, ki bi bile predmet denacionalizacije.
Sodba U 659/93-4 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da zahtevek za denacionalizacijo kletnih prostorov ni utemeljen, ker so bili ti prostori že z odločbo iz leta 1974 izvzeti iz nacionalizacije.
Sodba U 1042/93-5 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo, ali prizidek in nadzidava k hotelu delita usodo nacionaliziranega gospodarskega objekta, ki v času odločanja ni več obstajal v prvotni obliki.
Sodba U 904/93-9 — Vrhovno sodišče
-
Premoženje, pridobljeno oziroma odvzeto na podlagi pravnomočne sodbe, ki ni bila razveljavljena, ne more biti predmet postopka denacionalizacije, saj ne izpolnjuje pogoja podržavljenja po ZDen.
Sklep II Ips 298/94 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zemljišča, podržavljena za namene kompleksne graditve, ne izpolnjujejo pogojev za vračanje po ZDen.
Sodba U 72/93-6 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila zahteva za denacionalizacijo zavrnjena, ker so bile premičnine odvzete s strani partizanske vojske v jeseni 1944, kar ne ustreza zakonskim pogojem za podržavljenje v povojnem obdobju.
Sodba U 222/93-4 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da uporaba pojma 'stvari' v navodilu ni v neskladju z zakonom, saj 8. člen ZDen izrecno določa, da se za premoženje štejejo premične in nepremične stvari.