prednostna pravica do zaposlitve
Sentenca
Prednostna pravica do zaposlitve, določena s kolektivno pogodbo, delavcu zagotavlja zakonsko varstvo pri ponovni sklenitvi delovnega razmerja. Kadar delodajalec nadaljuje dejavnost, je dolžan delavca, ki ima to pravico, o zaposlitvi obvestiti, pri čemer delavec ni dolžan podati posebne vloge za sklenitev delovnega razmerja. Kršitev te obveznosti s strani delodajalca predstavlja protipravno ravnanje, ki delavcu omogoča sodno uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja.
Iz posameznih sodb
-
Tožnica ni bila upravičena do prednostne zaposlitve, saj novi delavci, ki jih je delodajalec zaposlil, niso opravljali njenih prejšnjih nalog, temveč dela, ki so zahtevala drugačno računalniško izobrazbo in tehnična znanja.
Sodba VIII Ips 261/2013 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da se določilo 102. člena ZDR o prednostni pravici do zaposlitve nanaša izključno na primere odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov v okviru postopkov zoper večje število delavcev.
Sklep VIII Ips 499/2008 — Vrhovno sodišče
-
Tožnik ni mogel uveljavljati prednostne pravice, ker njegova odpoved ni bila del postopka odpovedi večjemu številu delavcev (presežnih delavcev) iz poslovnih razlogov, temveč je šlo za odpoved manjšemu številu delavcev.
VDSS sklep Pdp 1265/2007 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je razmejilo uporabo instituta prednostne zaposlitve med individualnimi odpovedmi in kolektivnimi odpusti.
VDS sodba Pdp 644/2005 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Tožnik je neuspešno uveljavljal prednostno pravico do zaposlitve na drugem delovnem mestu pri delodajalcu po individualni odpovedi.
VDS sodba Pdp 1475/2005 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da mora obrtnik, ki nadaljuje dejavnost, delavca s prednostno pravico samostojno opozoriti na možnost zaposlitve, ne da bi delavec moral vložiti vlogo.
Sodba VIII Ips 9/96 — Vrhovno sodišče