prednostna pravica nakupa kmetijskega zemljišča
Sentenca
Prednostna pravica nakupa kmetijskega zemljišča se uveljavlja po zakonsko določenem vrstnem redu upravičencev (21. člen ZKZ). Pogoj sosedstva, kot element prednostne pravice kmeta, zahteva neposredno fizično stičnost zemljišč. Gramatikalna razlaga pojma „mejiti“ ne dopušča širitve na zemljišča, ki so prostorsko ločena, kar pomeni, da med zemljišči ne smejo obstajati vmesne nepremičnine ali druge fizične ovire, ki bi prekinile neposredno mejo.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je razsodilo, da se status soseda kot prednostnega upravičenca ne more priznati osebi, katere zemljišče je od naprodajnega zemljišča ločeno z neasfaltirano potjo.
UPRS Sodba II U 260/2019-17 — Upravno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila prednostna pravica priznana na podlagi lastništva nepremičnin, vrnjenih članu agrarne skupnosti, pri čemer je bila pravnomočnost odločbe o vrnitvi premoženja pogoj za priznanje statusa lastnika sosednjega zemljišča.
sodba I U 2158/2009 — Upravno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru štelo, da je tožba za sklenitev prodajne pogodbe prepozna, ker je bila vložena po izteku 60-dnevnega prekluzivnega roka od prejema ponudbe pri pristojnem upravnem organu.
Sodba in sklep II Ips 401/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo revizijsko stališče, da začne rok za uveljavitev prednostne pravice teči z dnem nabitja ponudbe na oglasno desko.
Sodba II Ips 318/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razsodilo, da predkupna pravica tožnikov ni bila kršena, ker je bila izpodbijana pogodba menjalna pogodba, sklenjena zaradi racionalnejše rabe kmetijskega zemljišča.
Sodba II Ips 580/94 — Vrhovno sodišče