prednostno reševanje sporov

Sentenca

Pravica do sojenja v razumnem roku (23. člen Ustave) ne pomeni splošne pravice do prednostne obravnave posamezne zadeve. Zakonodajalec se o prednostni obravnavi določenih vrst sporov odloča na podlagi narave in pomembnosti varovane dobrine. Sodišče lahko sicer na podlagi procesnih pravil (npr. Sodni red) določi prednostno reševanje zadeve, če so za to podani utemeljeni razlogi, vendar to ni ustavno zahtevana dolžnost za vse spore, povezane z dostopom do poklica.

Iz posameznih sodb

Viri