predujem za izvršilne stroške

Sentenca

Predujem za izvršilne stroške je obveznost upnika, da v določenem roku, višini in na način, ki ga odredi sodišče, založi sredstva za kritje stroškov izvršilnih dejanj, vključno s stroški izvršitelja (38. člen, 292. člen ZIZ). Plačilo predujma je procesna predpostavka za nadaljevanje izvršilnega postopka. V primeru, da upnik predujma v postavljenem roku ne plača, sodišče izvršbo ustavi. Upnik ni upravičen pogojevati plačila predujma z uspešnostjo ali realizacijo samega izvršilnega dejanja.

Iz posameznih sodb

  • Sodišče je pritožbo zoper sklep o naložitvi plačila predujma za sodnega cenilca zavrglo kot nedovoljeno, kljub napačnemu pravnemu pouku v izpodbijanem sklepu.

    VSC sklep I Ip 27/2012 — Višje sodišče v Celju

  • Sodišče je napačno ustavilo izvršbo, ker pred izdajo sklepa ni preverilo, ali je upnica predujem nakazala na račun sodišča, čeprav je bilo plačilo opravljeno z zamudo.

    VSC sklep Cp 2200/2005 — Višje sodišče v Celju

  • Sodišče je naložilo plačilo predujma za cenitev, čeprav je bila cenitev že opravljena in predujem že plačan, pri čemer sklep ni vseboval razlogov za ponovno pozivanje.

    VSC sklep Cp 2099/2005 — Višje sodišče v Celju

  • Sodišče je pri odločanju o obročnem plačilu predujma upoštevalo premoženjske razmere upnic in dejstvo, da vsi stroški izvršitelja ne nastanejo hkrati, temveč sprotno z opravljanjem posameznih dejanj.

    VSL sklep III Cp 2286/2001 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je pojasnilo, da enotna tarifa za rubež vključuje vsa spremljajoča dejanja, zato upnik ne more zahtevati plačila predujma le za posamezne faze rubeža.

    VSL sklep II Cpg 376/2001 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je v konkretnem primeru določilo obročno plačilo predujma za rubež in prodajo premičnin, pri čemer se prvi obrok plača pred rubežem, drugi pa po uspešnem rubežu, pred pričetkom prodaje.

    VSL sklep III Cp 442/2001 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je poudarilo, da pritožbeni navedbi o negotovosti uspeha rubeža ne vplivata na upnikovo obveznost plačila predujma, saj je ta nujna procesna predpostavka za nadaljevanje izvršbe.

    VSL sklep III Cp 375/2001 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je pri določitvi predujma upoštevalo vsa v predlogu za izvršbo predlagana in dovoljena izvršilna sredstva, vključno z rubežem, cenitvijo in prodajo premičnin.

    VSL sklep II Cpg 178/2001 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je razveljavilo sklep o odmeri predujma, ker prvostopenjsko sodišče ni obrazložilo meril za določitev višine predujma, ki je presegala zakonski minimum.

    VSL sklep III Cp 2177/2000 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je višino predujma določilo v minimalnem znesku, ker se bo šele ob neposredni opravi izvršbe izkazalo, ali bo potreben dodaten rubež in kakšne vrste bo prodaja.

    VSL sklep II Cpg 915/2000 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je poudarilo, da negotovost glede uspešnosti izterjave s strani izvršitelja ni pravno relevanten razlog za znižanje ali neplačilo določenega predujma za izvršilne stroške.

    VSL sklep III Cp 57/2001 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je pojasnilo, da se predujem za rubež ne šteje za kritje stroškov vseh nadaljnjih izvršilnih dejanj, zato mora upnik za vsako novo fazo izvršbe (npr. dražbo) založiti nov predujem, če je prejšnji že bil porabljen.

    VSL sklep II Cpg 884/2000 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je razveljavilo sklep o ustavitvi izvršbe, ker je bilo iz listin v spisu dokazano, da je upnik predujem plačal pravočasno, čeprav je bilo potrdilo o plačilu pomotoma predloženo drugemu sodišču.

    VSL sklep II Cpg 925/2000 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je v konkretnem primeru naložilo upniku doplačilo predujma za rubež, cenitev in prodajo premičnin, ker prvotno določen znesek ni več pokrival predvidenih stroškov izvršitelja.

    VSL sklep II Cpg 1007/2000 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je potrdilo ustavitev izvršbe, ker upnik ni založil dodatnega predujma za stroške izvršitelja, čeprav je bilo upnikovo stališče, da plačilo ni dolžno do realizacije rubeža.

    VSL sklep II Cpg 875/2000 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Upnik je neuspešno ugovarjal višini predujma s trditvijo, da izvršba na premičnine zaradi domnevnega prenehanja poslovanja dolžnika ne bo uspešna.

    VSL sklep II Cpg 940/2000 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je razveljavilo sklep o določitvi predujma, ker sodišče prve stopnje ni obrazložilo, na podlagi katerih meril je ocenilo višino stroškov izvršitelja.

    VSL sklep II Cpg 916/2000 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je razveljavilo sklep o ustavitvi izvršbe, ker je upnik pred potekom roka za plačilo predujma vložil predlog za odlog izvršbe, ki ga je sodišče moralo šteti tudi kot predlog za podaljšanje roka za založitev predujma.

    VSL sklep III Cp 1730/2000 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče prve stopnje ni zadostno obrazložilo, zakaj je za izterjavo terjatve ocenilo potrebo po dveh rubežih in dveh dražbah, zaradi česar je bila odmera predujma razveljavljena.

    VSL sklep II Cpg 852/2000 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je razveljavilo sklep o določitvi predujma, ker prvostopenjsko sodišče ni konkretiziralo, katera izvršilna dejanja so bila že opravljena in katera še bodo, s čimer je onemogočilo preizkus pravilnosti odločitve.

    VSL sklep II Cpg 703/2000 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je napačno naložilo upniku plačilo predujma za drugo javno dražbo, še preden je bilo ugotovljeno, da bo ta sploh potrebna.

    VSC sklep Cp 1256/2000 — Višje sodišče v Celju

  • Sodišče je potrdilo, da mora upnik založiti predujem za izvršiteljske stroške v skladu s Pravilnikom, pri čemer je zavrnilo pritožbene navedbe o retroaktivnosti in primerjavi predujma s sodno takso.

    VSL sklep II Cpg 637/2000 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je štelo, da predujem ni bil plačan, ker je upnik denarna sredstva nakazal na napačno številko računa, ki ni pripadala sodišču.

    VSL sklep III Cp 1285/2000 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je napačno odmerilo predujem zgolj na podlagi seštevka vseh možnih izvršilnih opravil, ne da bi upoštevalo verjetnost njihove izvedbe v konkretnem primeru.

    VSL sklep II Cpg 568/2000 — Višje sodišče v Ljubljani

Viri