preganjanje v azilnem pravu

Sentenca

Preganjanje kot pravni standard za priznanje mednarodne zaščite predstavlja dejanja, ki zaradi svoje teže, intenzivnosti in sistematičnosti pomenijo hudo kršitev temeljnih človekovih pravic. Posamezni incidenti, kot so verbalne žaljivke, provokacije ali enkratni fizični napadi, ki ne prerastejo v trajno ali nepretrgano trpljenje in za katere je v izvorni državi zagotovljeno varstvo državnih organov, ne dosegajo praga preganjanja, ki bi utemeljeval status begunca.

Pravna podlaga:

Iz posameznih sodb

  • Sodišče je presodilo, da navedbe o medsosedskih sporih in grožnjah ne predstavljajo preganjanja, saj gre za spore, ki so v pristojnosti organov pregona v izvorni državi.

    Sodba I Up 433/2007 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je presodilo, da tožnikove navedbe o družinskih težavah zaradi spremembe veroizpovedi na Kosovu ne dosegajo praga preganjanja, potrebnega za priznanje statusa begunca.

    Sodba I Up 427/2007 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je presodilo, da izsiljevanje premožnega posameznika s strani kriminalnih skupin ne predstavlja preganjanja v smislu azilnega prava, temveč kaznivo dejanje, ki ga morajo obravnavati pristojne institucije izvorne države.

    Sodba I Up 1500/2006 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je presodilo, da verbalne žaljivke in enkraten fizični napad sosedov na pripadnika manjšine na Kosovu, ki ga je policija preiskovala, ne pomenijo preganjanja v smislu azilne zakonodaje.

    Sodba I Up 1462/2006 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je zavrnilo restriktivno razlago tožene stranke, ki je preganjanje enačila s stalnim povzročanjem mentalnih in fizičnih krutosti.

    sodba in sklep U 911/2006 — Upravno sodišče

  • Sodišče je presodilo, da zatrjevane žaljivke in omejitve pri nakupovanju hrane ne dosegajo pravnega standarda preganjanja.

    sodba in sklep U 820/2005 — Upravno sodišče

  • Sodišče je presodilo, da grožnje preko telefona in pisem s fotografijami, ki so posledica preteklih vojaških aktivnosti, ne predstavljajo preganjanja v smislu azilnega prava, saj ne dosegajo stopnje sistematičnega kršenja človekovih pravic.

    sodba in sklep U 2280/2004 — Upravno sodišče

Viri