preganjanje v postopku mednarodne zaščite
Sentenca
Preganjanje v smislu 26. člena ZMZ pomeni dejanja, ki so dovolj resne narave ali dovolj ponavljajoča, da predstavljajo hudo kršitev človekovih temeljnih pravic, oziroma zbir različnih ukrepov, ki kumulativno dosegajo to stopnjo. Za priznanje statusa begunca mora biti izkazan utemeljen strah pred preganjanjem zaradi rase, vere, narodne pripadnosti, pripadnosti določeni družbeni skupini ali političnega prepričanja, pri čemer mora biti ugotovljeno, da država izvora posamezniku ne more ali noče nuditi učinkovite zaščite (2. člen ZMZ).
- Zakon o mednarodni zaščiti (ZMZ-1)
- Zakon o mednarodni zaščiti (ZMZ)
- Zakon o upravnem sporu (ZUS-1)
- Zakon o azilu (ZAzil)
- Direktiva Sveta 2004/83/ES z dne 29. aprila 2004 o minimalnih standardih glede pogojev (Direktiva Sveta 2004/83/ES z dne…)
- Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite (Direktiva 2013/32/EU Evropskega…)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je pojasnilo, da socialno-ekonomska diskriminacija preraste v preganjanje le, če je žrtev zaradi svoje narodnosti deležna ponavljajočega se fizičnega ali psihičnega nasilja.
UPRS Sodba I U 585/2024-12 — Upravno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da mora organ pri presoji preganjanja celovito obravnavati navedbe o diskriminaciji, ki se nanašajo na narodno pripadnost, tudi če imajo te diskriminacije ekonomske posledice.
UPRS Sodba I U 789/2019-7 — Upravno sodišče
Pravna podlaga: ZMZ-1 · 26. člen ZMZ-1 · 27. člen ZMZ-1 · 52. člen ZMZ-1 · 52. člen, odstavek 1 ZMZ-1 · 52. člen, odstavek 1, alinea 1 ZMZ-1 · 52. člen, odstavek 1, alinea 2 ZUS-1 · 64. člen ZUS-1 · 64. člen, odstavek 1 ZUS-1 · 64. člen, odstavek 1, točka 2 ZUS-1 · 64. člen, odstavek 1, točka 3 ZUS-1 · 64. člen, odstavek 1, točka 4 ZUS-1 · 64. člen, odstavek 4 -
Sodišče je presojalo, ali prodaja alkohola v izvorni državi lahko predstavlja podlago za preganjanje zaradi pripisanega verskega ali političnega prepričanja, ali pa gre zgolj za izsiljevanje oziroma kriminalno dejanje.
UPRS Sodba I U 1173/2017-7 — Upravno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj pripadnost večinski narodni ali verski skupini v državi izvora brez konkretne individualne ogroženosti ne zadošča za priznanje statusa begunca.
VSRS Sklep I Up 150/2016 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da žaljivke in opazke okolice zaradi veroizpovedi ne dosegajo standarda preganjanja, saj je država izvora sposobna nuditi ustrezno zaščito pred takšnimi ravnanji nedržavnih subjektov.
sodba I U 248/2014 — Upravno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da dogodki fizičnega in psihičnega nasilja niso bili dovolj resne narave ali dovolj ponavljajoči, da bi dosegli prag preganjanja.
Sodba I Up 215/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da tožnik ni izkazal preganjanja, saj zaščite pred grožnjami zasebnih oseb v izvorni državi ni zahteval pri tamkajšnjih državnih organih.
UPRS Sodba U 1491/2007-5 — Upravno sodišče