preizkus alkoholiziranosti
Sentenca
Preizkus alkoholiziranosti z indikatorjem je dopustno sredstvo za hitro ugotavljanje psihofizične sposobnosti voznika, vendar je rezultat preizkusa dokazno relevanten le, če se preizkušanec z njim strinja in zapisnik podpiše. V primeru nestrinjanja voznika z rezultatom indikatorja je policist dolžan odrediti nadaljnji preizkus z etilometrom ali strokovni pregled (107. člen ZPrCP).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je zavrnilo pritožbene navedbe o nedovoljenosti dokaza z alkotestom, ker ni bilo ugotovljeno, da bi bil postopek v nasprotju z ustavnimi standardi.
VSK Sodba PRp 48/2026 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je zavrnilo pritožbo, ker se je obdolženec z rezultatom preizkusa strinjal in ga podpisal, zato pritožbeno sklicevanje na odsotnost zunanjih znakov alkoholiziranosti ni bilo pravno upoštevno.
VSC Sodba PRp 124/2023 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presodilo, da podpis zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti ne zahteva predhodnega pouka o privilegiju zoper samoobtožbo, ker gre za preventivno-nadzorni postopek ugotavljanja pogojev za vožnjo.
VSC Sodba PRp 181/2021 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pojasnilo razlikovanje med policijskim pooblastilom za preverjanje psihofizičnega stanja in formalnim začetkom postopka o prekršku.
VSC Sodba PRp 144/2021 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je zavrnilo obdolženčeve navedbe, da bi bila stopnja alkoholiziranosti posledica uživanja alkohola na prazen želodec, kot zgolj nedokazane domneve.
VSC Sodba PRp 115/2020 — Višje sodišče v Celju
-
V tej zadevi je bilo s pomočjo izvedenca ugotovljeno, da prisotnost mobilnih telefonov, radijskih postaj TETRA in GPS oddajnika ni vplivala na rezultat preizkusa alkoholiziranosti.
VSL Sodba PRp 219/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri presoji zakonitosti preizkusa upoštevalo prometne razmere (semaforizacija, omejitve hitrosti) na relaciji vožnje, ki so potrdile, da je od zadnjega zaužitja alkohola preteklo zadostno obdobje za izvedbo meritve.
VSC Sodba PRp 149/2019 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da odsotnost tolmača pri preizkusu alkoholiziranosti ne vpliva na verodostojnost rezultata, saj preizkus temelji na objektivnih merilnih metodah.
VSL Sodba PRp 325/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da policija pri izvajanju preizkusa alkoholiziranosti ne nastopa v vlogi organa kazenskega pregona, zato določbe ZKP o pravnih poukih v tej fazi niso neposredno ali smiselno uporabljive.
VSC Sodba PRp 196/2016 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presodilo, da odreditev strokovnega pregleda ni mogoča, če obdolženec predčasno zapusti kraj dogodka, še preden se seznani z rezultatom alkotesta in preden mu je dana možnost izjave o rezultatu.
VSC sodba in sklep PRp 244/2014 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je potrdilo zakonitost odreditve preizkusa alkoholiziranosti na podlagi anonimne prijave in policijske zaznave nevarne vožnje (vožnja čez nasprotno smerno vozišče in trk v robnik).
VSK sodba PRp 49/2014 — Višje sodišče v Kopru
-
V konkretni zadevi je bilo sporno, ali naprava za preizkus alkoholiziranosti (alkotest) ustreza meroslovnim zahtevam za etilometer in ali je bila izmerjena vrednost posledica tehnične napake naprave.
VSL sodba PRp 107/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da dejstvo, da je bil preizkus alkoholiziranosti opravljen 28 minut po zaustavitvi, ne omaje dokazne vrednosti rezultata meritve.
VSK sodba PRp 167/2013 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je zavrnilo navedbe obdolženca o zmoti glede rezultata, saj je bil izmerjen rezultat jasno izpisan na zaslonu naprave in v zapisniku, ki ga je obdolženec podpisal.
VSC sodba PRp 244/2012 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da policist pri preizkusu alkoholiziranosti v cestnem prometu ni dolžan podati pravnega pouka po 4. odstavku 148. člena ZKP, saj se postopek prekrška ne začne na način, ki bi zahteval tovrstna procesna jamstva.
VSL sodba PRp 40/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bila zahteva za strokovni pregled zavrnjena, ker je obdolženec prvotni rezultat elektronskega alkotesta podpisal brez pripomb.
VSC sodba PRp 505/2010 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pri presoji upoštevalo, da je bil rezultat strokovnega pregleda za obdolženca manj ugoden kot rezultat elektronskega alkotesta, zato je za odločitev o sankciji uporabilo ugodnejši rezultat alkotesta.
VSL sodba PRp 836/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da navedba v opombah zapisnika o nezmožnosti ponovnega preizkusa nima pravne teže, saj pravilno opravljen preizkus z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku sam po sebi zagotavlja verodostojnost rezultata.
VSK sodba PRp 239/2009 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da alkotest služi kot indikator, zato nepravilna uporaba naprave vpliva na dokazno vrednost rezultata, ne nujno na procesno zakonitost postopka.
VSL sodba PRp 1535/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je odločitev o izpolnjenosti pogojev za preizkus v pristojnosti policista in da obdolženec ni upravičen do samovoljnega odlaganja preizkusa.
VSK sodba PRp 214/2009 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pojasnilo razliko med kršitvijo dolžnosti sodelovanja pri preizkusu z napravo (3. odstavek) in kršitvijo v zvezi s strokovnim pregledom (9. odstavek).
VSK sodba PRp 67/2009 — Višje sodišče v Kopru
-
V obravnavanem primeru je obdolženec preizkus alkoholiziranosti večkrat predčasno prekinil, zaradi česar naprava ni mogla zaznati izdihanega zraka.
Sodba IV Ips 10/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče mora razjasniti, ali je obdolženec preizkus dejansko opravil ali ga je s predčasno prekinitvijo pihanja onemogočil, saj je to odločilno za presojo zakonitosti izvedbe preizkusa.
VSC sklep PRp 276/2006 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pojasnilo naravo elektronskega alkotesta kot naprave za kvantitativno merjenje alkohola v izdihanem zraku s pomočjo polprevodniške celice.
VSL sodba PRp 384/2006 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da mora udeleženec zdravstvene razloge, ki onemogočajo pravilno uporabo alkotesta, uveljavljati takoj ob postopku, saj naknadno zatrjevanje nezmožnosti v sodnem postopku ni verodostojno.
VSL odločba PRpv 83/2006 — Višje sodišče v Ljubljani