prekarij
Sentenca
Prekarij (prekaristično razmerje) je pravno razmerje, pri katerem lastnik stvari dovoli drugi osebi njeno uporabo brez določenega trajanja in brez določenega namena rabe. Ker ne gre za zavezujočo pogodbo, lahko posodnik (lastnik) izposojeno stvar poljubno nazaj zahteva kadarkoli do preklica (§ 974 ODZ). Takšno razmerje ne ustvarja trajne pravice do uporabe nepremičnine in ne predstavlja podlage za nastanek stanovanjskega razmerja po stanovanjski zakonodaji.
- Stvarnopravni zakonik (SPZ)
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o kmetijskih zemljiščih (ZKZ)
- Obči državljanski zakonik (ODZ)
- Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR)
- Zakon o javnih cestah (ZJC)
- Zakon o cestah (ZCes-1)
- Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Stanovanjski zakon (SZ)
- Zakon o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1)
- Zakon o lokalni samoupravi (ZLS)
- Zakon o cestah (ZCes)
- Zakon o varnosti cestnega prometa (ZVCP)
- Zakon o pravilih cestnega prometa (ZPrCP)
- Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1)
- Zakon o gospodarskih javnih službah (ZGJS)
- Zakon o graditvi objektov (ZGO-1)
- Zakon o prometu z nepremičninami (ZPN)
- Zakon o odvetništvu (ZOdv)
- Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je ugotovilo, da trajne pravice uporabe, določene v pogodbi o vzajemnih razmerjih, ni mogoče enačiti s prekarijem.
VSL Sodba II Cpg 166/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 198. člen OZ · 3. člen OZ · 333. člen OZ · 333. člen, odstavek 1 OZ · 583. člen OZ · 583. člen, odstavek 3 SPZ · 116. člen ZPP · 226. člen ZPP · 226. člen, odstavek 1 ZPP · 226. člen, odstavek 3 ZPP · 339. člen ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 8 ZPP · 451. člen ZPP · 452. člen ZPP · 453. člen ZPP · 458. člen ZPP · 458. člen, odstavek 1 -
Sodišče je pojasnilo, da se razmerje med strankama zmotno opredeljuje kot prekarij, če so bili pogoji uporabe stanovanja določeni.
VSL Sklep I Cp 618/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bila uporaba poti dovoljena s strani staršev kot solastnikov služečega zemljišča, kar je sodišče opredelilo kot prekarij.
VSL Sodba I Cp 1446/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Upnik je prekarij preklical z vložitvijo predloga za izvršbo na izpraznitev nepremičnine in z izjavo v odgovoru na ugovor tretjega.
VSL Sklep II Ip 1074/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da tožnik kot prekarist ne uživa posestnega varstva zoper lastnika nepremičnine, potem ko je ta preklical dogovor o uporabi poti.
VSM Sklep I Cp 375/2022 — Višje sodišče v Mariboru
-
V konkretnem primeru je sodišče ugotovilo, da je bilo tožencu dano le dovoljenje za gradnjo in brezplačno uporabo stanovanja brez določenega trajanja in roka vrnitve, kar predstavlja prekarij.
VSL Sodba II Cp 2159/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je dovoljenje za postavitev križa na tujem zemljišču brez določenega trajanja in stvarne pravice opredelilo kot prekarij, ki ne preprečuje lastniku zahtevati odstranitve.
VSL Sodba II Cp 1652/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ugotovilo, da razmerje med pravdnima strankama ni prekaristično, zato tožnikom ni mogoče odrekati posestnega varstva.
VSL Sklep I Cp 968/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da prekarij kot osebno razmerje ne veže novega lastnika nepremičnine, zato z njeno prodajo preneha.
VSL Sklep III Ip 1158/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavani zadevi je bil prekarij preklican najpozneje z vložitvijo tožbe na izpraznitev in izročitev nepremičnine.
VSL Sodba II Cp 478/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da dogovor o brezplačni uporabi mansardnega stanovanja za domovanje tožencev ni prekarij, saj je šlo za trajno pogodbeno razmerje.
VSL Sklep II Cp 670/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ugotovilo, da uporaba vozila brez dogovorjene odmene in brez določenega trajanja uporabe predstavlja prekaristično razmerje in ne najemnega razmerja.
VSL Sodba I Cpg 643/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razmejilo med brezplačno uporabo (prekarijem) in odplačnim najemom kmetijskih zemljišč za potrebe opredelitve posestnega položaja.
VSM sklep I Cp 1186/2016 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: OZ · 583. člen OZ · 583. člen, odstavek 3 OZ · 600. člen OZ · 601. člen SPZ · 24. člen SPZ · 24. člen, odstavek 2 SPZ · 26. člen SPZ · 30. člen SPZ · 33. člen SPZ · 33. člen, odstavek 1 ZKZ · 26. člen ZKZ · 27. člen ZKZ · 28. člen ZKZ · 29. člen ZKZ · 30. člen ZKZ · 31. člen ZKZ · 32. člen ZKZ · 33. člen ZKZ · 34. člen ZKZ · 35. člen ZKZ · 36. člen ZKZ · 37. člen ZKZ · 38. člen -
Sodišče je pri presoji konkretnega razmerja med družinskimi člani izključilo prekarij, ker je ugotovilo obstoj trajnega soglasja volj glede uporabe gospodarskega poslopja.
VSRS sodba II Ips 70/2015 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je institut prekarija uporabilo pri presoji zahtevka za izpraznitev in izročitev stanovanjske hiše, kjer ni bilo dogovorjenega časa trajanja uporabe.
VSL sodba II Cp 2781/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da dogovor o dosmrtnem brezplačnem bivanju v zameno za prepustitev solastninskega deleža ne predstavlja prekarija, saj ni šlo za razmerje do preklica.
VSL sodba I Cp 868/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: SPZ · 247. člen -
Sodišče je izpostavilo, da se dogovor o uporabi nepremičnine v času trajanja pogajanj za sklenitev kupoprodajne pogodbe lahko šteje za prekarij, če se namen pogodbenikov za sklenitev glavne pogodbe izjalovi.
VSL sodba in sklep II Cp 2867/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 583. člen OZ · 583. člen, odstavek 3 OZ · 604. člen OZ · 604. člen, odstavek 4 SPZ · 43. člen SPZ · 43. člen, odstavek 2 SPZ · 93. člen ZKZ · 19. člen ZKZ · 20. člen ZKZ · 20. člen, odstavek 7 ZKZ · 22. člen ZOdv · 16. člen ZPP · 95. člen ZPP · 95. člen, odstavek 1 ZPP · 95. člen, odstavek 1, točka 4 -
Sodišče je presodilo, da dogovor o souporabi industrijskega tira ni bil prekarij, saj sta bila namen rabe (delovni proces) in trajanje (potreba za delovanje) jasno določena.
VSL sodba in sklep I Cpg 1839/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je tožeča stranka prekaristično razmerje preklicala z vložitvijo tožbe, s čimer je tožena stranka izgubila pravni naslov za bivanje v nepremičnini.
VSL sodba II Cp 2795/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo, ali je tožnik nepremičnino uporabljal kot lastniški posestnik ali zgolj kot imetnik na podlagi dovoljenja toženca (prekarij).
VSK sklep I Cp 725/2014 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je na podlagi preklica dogovora o brezplačni uporabi stanovanjske hiše ugotovilo prenehanje prekarističnega razmerja in posledično utemeljenost zahtevka za izročitev nepremičnine v posest.
VSL sodba I Cp 1646/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče obravnava vprašanje, ali ustni dogovor enega od zakoncev glede uporabe nepremičnine, ki je v skupni lastnini, zavezuje tudi drugega zakonca.
Sklep II DoR 107/2014 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je sodišče razmerje glede uporabe stanovanja opredelilo kot prekarij, tožnik pa ga je preklical z vložitvijo tožbe za izselitev.
Sodba in sklep II Ips 2/2014 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je sodišče presodilo, da preklic dovoljenja za bivanje s strani lastnice stanovanja pomeni prenehanje pravnega naslova za toženčevo bivanje, ne glede na predhodno dogovorjeno delitev obratovalnih stroškov.
VSL sodba I Cp 1872/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bilo razmerje med strankama opredeljeno kot prekarij, zato je lastnica smela kadarkoli prepovedati nadaljnjo uporabo nepremičnine.
VSL sodba I Cp 2052/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da dogovor o pravici do uporabe zemljišča, ki ne vsebuje časovne omejitve, ne zavezuje lastnika v nedogled in se šteje za prekaristično razmerje.
VSL sklep II Cp 1096/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da bivanje v nepremičnini na podlagi dovoljenja lastnika, ki ga je mogoče kadarkoli preklicati, predstavlja prekarij in ne služnostne pravice.
VSL sodba I Cp 318/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je štelo, da je tožeča stranka dovoljenje za uporabo (prekarij) preklicala najkasneje z vložitvijo tožbe, preklic pa učinkuje od trenutka, ko je bil podan neposrednemu uporabniku.
VSL sodba in sklep II Cp 3206/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bilo razmerje med lastnikom in uporabniki stanovanja opredeljeno kot prekarij, saj ni bila dogovorjena nobena odmena za uporabo niti rok za vrnitev nepremičnine.
Sklep II Ips 725/2008 — Vrhovno sodišče
-
Tožba tožnikov na izročitev stanovanja je bila v konkretnem primeru šteta kot učinkovit preklic prekarija.
VSL sodba in sklep I Cp 3086/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo argument, da bi socialna ogroženost toženk lahko vplivala na trajanje prekarističnega razmerja oziroma preprečila zahtevo za vrnitev prostorov.
VSL sodba I Cp 871/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bila uporaba nepremičnine za dostop opredeljena kot prekarij, zato je po preklicu dogovora s strani lastnice toženka nepremičnino uporabljala protipravno.
VSL sodba I Cp 301/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnik ni dokazal, da bi toženki preklical dovoljenje za brezplačno uporabo stanovanja, zato pravna podlaga za njeno bivanje ni odpadla.
VSK sodba I Cp 1523/2005 — Višje sodišče v Kopru
-
V konkretnem primeru je šlo za ustno dovoljenje za uporabo samske sobe do preklica.
Sodba II Ips 596/99 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je bil sporazum o uporabi stanovanjskih prostorov do zgraditve lastnega stanovanja opredeljen kot prekarij oziroma nepravilna služnost.
Sodba II Ips 64/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razmerje med teto in nečakoma, ki sta stanovanjsko hišo uporabljala na podlagi ustnega dovoljenja brez dogovorjenega roka, opredelilo kot prekaristično razmerje.
Sodba in sklep II Ips 450/97 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razmerje med lastnikom stanovanja in osebami, ki v njem bivajo brez najemne pogodbe in brez dogovorjenega trajanja ali namena, opredelilo kot prekaristično razmerje.
Sodba II Ips 458/95 — Vrhovno sodišče