prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo
Sentenca
Zapuščinsko sodišče prekine postopek in napoti stranke na pravdo, če so med dediči sporna dejstva, od katerih je odvisna njihova pravica do dedovanja. Sodišče pri tem opravi predhodno presojo verjetnosti pravic posameznih dedičev; tistega, čigar pravica je manj verjetna, napoti na pravdo. Ta institut služi zagotavljanju učinkovitega varstva pravic v primerih, ko zapuščinsko sodišče zaradi narave spora ne more samo zanesljivo ugotoviti dejanskega stanja (210. in 213. člen ZD).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je potrdilo, da dedič, ki ni ravnal po sklepu o napotitvi na pravdo, izgubi možnost ponovnega uveljavljanja prekinitve postopka glede istega zahtevka.
VSL Sklep I Cp 832/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je ob pomanjkanju konkretnih trditev o skupnem premoženju verjetneje, da sredstva na računu zapustnika predstavljajo njegovo posebno premoženje, zato je breme dokazovanja nasprotnega preneslo na vdovo.
VSL Sklep III Cp 191/2025 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je dediče napotilo na pravdo glede vprašanja, ali v zapuščino spada terjatev iz naslova darila in dolg zapustnika, pri čemer je poudarilo, da dediču ni mogoče naložiti dokazovanja negativnega dejstva.
VSL Sklep III Cp 2067/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče prve stopnje je nepravilno napotilo oba dediča na pravdo glede istega dejstva (ali določena kupnina predstavlja darilo ali ne), s čimer je povzročilo logično nasprotje v izreku sklepa.
VSL Sklep III Cp 158/2025 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je dedinji napotilo na pravdo, ker je bilo med njima sporno, ali je bila pridobitev nepremičnin od zapustnika odplačna ali neodplačna (darilo), kar neposredno vpliva na izračun obračunske vrednosti zapuščine in nujnega deleža.
VSL Sklep I Cp 1615/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je izpostavilo, da je bila napotitev na pravdo vsebinsko nepravilna zaradi pomanjkljivih navedb dediča o neveljavnosti oporoke, vendar je bila potrjena zaradi prepovedi reformatio in peius.
VSL Sklep II Cp 855/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je pravica dedinje do izpodbijanja notarsko overjene pogodbe o preužitku manj verjetna zaradi njene zemljiškoknjižne realizacije, zato jo je napotilo na pravdo.
VSL Sklep II Cp 434/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da prehod dokaznega bremena nastopi, ko dedinja predloži pisna dokazila, ki utemeljijo verjetnost trditve o obsegu zapuščine, s čimer se spremeni položaj strank v postopku napotitve na pravdo.
VSL Sklep I Cp 47/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZD · 212. člen -
Sodišče je pravilno ravnalo, ko je pritožnika napotilo na pravdo glede uveljavljanja ustne oporoke, saj so bili zakoniti dediči že razglašeni na podlagi nesporne pisne oporoke.
VSL Sklep I Cp 1200/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je dediče napotilo na pravdo zaradi spora o veljavnosti pisne oporoke pred pričami, saj so zakoniti dediči oporoko prerekali z navedbami o zapustnikovi prisili.
VSL Sklep I Cp 275/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da pri uveljavljanju nujnega deleža ni pravilo, da se na pravdo avtomatično napoti dedič, ki zatrjuje prikrajšanje, temveč je to odvisno od verjetnosti pravic posameznih dedičev.
VSL Sklep I Cp 1555/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da ima pravni interes za uveljavljanje vštevanja darila v nujni delež zgolj tista stranka, ki obstoj darila zatrjuje in ga želi uveljaviti v svojo korist.
VSL Sklep I Cp 1366/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Dedič, ki uveljavlja izločitev premoženja iz zapuščine kot skupno premoženje zakoncev, mora premoženje konkretno opredeliti in ne sme podajati le pavšalnih navedb o obstoju zakonske domneve iz 59. člena ZZZDR.
VSL Sklep I Cp 1916/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bila napotitev na pravdo utemeljena zaradi dvoma v obstoj izrednih razmer za veljavnost ustne oporoke in verodostojnost prič, zaradi česar je bila pravica oporočnih dedičev ocenjena kot manj verjetna.
VSM Sklep I Cp 999/2018 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pri presoji verjetnosti pravice upoštevalo bančno evidenco in dejstvo, da so bila sredstva z računa zapustnice dvignjena pred njeno smrtjo, kar vpliva na vprašanje, ali ta sredstva še spadajo v zapuščino.
VSL Sklep I Cp 2139/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je dedinjo napotilo na pravdo, ker je bila njena trditev o višini prejetega darila sodedinje manj verjetna od nasprotne trditve, pri čemer je poudarilo, da ni mogoče zahtevati dokazovanja negativnega dejstva (da sodedinja ni prejela darila v večjem obsegu).
VSL Sklep I Cp 1965/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bila prekinitev postopka utemeljena, ker so dediči vztrajali pri spornih trditvah o obsegu zapuščine (višini denarnih sredstev na bančnih računih), kljub že izvedenim poizvedbam pri banki.
VSL Sklep II Cp 1301/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo razmejitev med pravnim vprašanjem (interpretacija listine) in dejanskim vprašanjem (veljavnost oporoke glede na okoliščine in obliko), pri čemer je slednje razlog za napotitev na pravdo.
VSL Sklep II Cp 587/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je sodišče presojalo verjetnost pravice do denarnih sredstev na bančnih računih, pri čemer je upoštevalo domnevo lastništva imetnika računa, ki pa jo je mogoče izpodbiti z dokazovanjem izvora sredstev.
VSL Sklep II Cp 2839/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je dedinji napotilo na pravdo, ker nista uspeli izkazati darilne podlage za prenakazila denarnih sredstev, medtem ko je nasprotna stranka navedla verjetnejšo podlago v obliki skupnega kmetijskega podjema.
VSL Sklep II Cp 531/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je dedinjo napotilo na pravdo, ker njeno zanikanje zunajzakonske skupnosti ni bilo dovolj verodostojno v primerjavi s podatki v smrtovnici, ki jo je sama podala pred upravnim organom.
VSL Sklep I Cp 278/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je dediča, ki je zatrjeval prejem daril (denarna sredstva in les) s strani zapustnice, napotilo na pravdo, ker je bila njegova pravica do zahtevka po vštevanju daril v dedni delež ocenjena kot manj verjetna.
VSL sklep I Cp 2942/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo, da za napotitev na pravdo ni potrebno, da dedič v zapuščinskem postopku že vnaprej podrobno utemelji ali dokaže dejstva, na katerih temelji njegov izločitveni zahtevek po 32. členu ZD.
VSL sklep I Cp 1169/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je trditev o delni ničnosti pogodbe o preužitku pomenila spor o obsegu zapuščine, zato sodišče tega vprašanja ni smelo reševati samo, temveč bi moralo stranke napotiti na pravdo.
VSL sklep I Cp 3010/2009 — Višje sodišče v Ljubljani