preklic darilne pogodbe zaradi hude nehvaležnosti
Sentenca
Darovalec lahko prekliče darilno pogodbo zaradi hude nehvaležnosti, če se obdarjenec po sklenitvi pogodbe proti darovalcu ali njegovemu bližnjemu obnaša tako, da bi bilo po temeljnih moralnih načelih nepravično, da bi prejeto obdržal (540. člen OZ). Pravni standard hude nehvaležnosti zahteva celovito presojo vseh okoliščin in dejanj med strankama, pri čemer zgolj verbalni konflikti ali neizkazane grožnje praviloma ne zadoščajo za utemeljitev preklica.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče mora za presojo hude nehvaležnosti najprej dokazno oceniti konkretne očitke o ravnanju obdarjenke (npr. omejevanje uporabe skupnih prostorov in naprav), šele nato pa opraviti pravno-moralno vrednotenje, ali takšna ravnanja utemeljujejo preklic darila.
VSM Sklep I Cp 245/2022 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da hude nehvaležnosti ni mogoče enačiti z zahtevo obdarjenca po izpolnitvi zavezovalnega posla, če darovalec ne želi izstaviti zemljiškoknjižnega dovolila.
VSL Sodba II Cp 2319/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da se kot huda nehvaležnost lahko šteje tudi moralno zavržno ravnanje obdarjenca proti darovalčevemu zakoncu, vendar le v obdobju pred nastankom spora.
VSL sodba II Cp 2797/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru presojalo, ali je obdarjenčevo ravnanje po sklenitvi darilne pogodbe doseglo intenziteto hude nehvaležnosti, ki bi opravičevala preklic darila.
VSM sodba I Cp 1641/2011 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presodilo, da tožnica ni dokazala tolikšne stopnje nehvaležnosti, saj je do sporov prišlo po razpadu zakonske zveze, pri čemer tožnica ni izkazala, da bi bil za razvezo izključno kriv toženec.
Sodba II Ips 315/2011 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da verbalni prepiri in enkratna prijava policiji brez konkretnih dokazov o grožnjah ne dosegajo praga hude nehvaležnosti.
VSM sodba I Cp 21/2010 — Višje sodišče v Mariboru
-
Tožnica ni uspela dokazati hude nehvaležnosti, saj je navajala le splošne očitke o slabem odnosu toženca, kar ne dosega praga za preklic darila.
VSM sodba I Cp 2103/2009 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da je tožbeni zahtevek za razveljavitev darilne pogodbe zaradi hude nehvaležnosti napačno postavljen, če tožnik zahteva razveljavitev pogodbe namesto vrnitve darila (dajatveni zahtevek).
Sodba II Ips 574/2006 — Vrhovno sodišče