preklic oporoke z uničenjem
Sentenca
Preklic pisne oporoke z uničenjem (99. člen ZD) zahteva tako fizično uničenje listine kot tudi izraženo voljo oporočitelja, da oporoko prekliče. Če je oporoka uničena po naključju ali z dejanjem tretje osebe brez oporočiteljeve volje, ohrani učinek veljavne oporoke (77. člen ZD). Pri presoji veljavnosti oporoke, ki je bila fizično poškodovana, je zato ključna ugotovitev, ali je oporočitelj s tem dejanjem dejansko nameraval razveljaviti svojo poslednjo voljo.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj obstoj listine (dodatka k oporoki) ne omogoča oporočnega dedovanja, če je bila oporoka dejansko preklicana z uničenjem in je bila izražena volja, da dedinja ne deduje.
VSL Sodba I Cp 1793/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru ugotovilo, da je zapustnik oporoko uničil (raztrgal) pred pričami, kar je štelo za dokazano voljo za preklic oporoke.
Sodba II Ips 474/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je ugotovilo, da je bila oporoka preklicana, ker je toženec dokazal, da je oporočiteljica izvirnik oporoke zavestno uničila sama.
Sodba II Ips 598/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo, ali strganje oporoke na več delov, najdenih na različnih lokacijah, pomeni voljni preklic oporoke ali zgolj naključno poškodovanje.
Sodba II Ips 542/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je štelo oporoko za preklicano, ker je oporočitelj uničil dva izvoda in s tem nedvomno izkazal voljo za preklic, čeprav je tretji izvod ostal pri drugi osebi.
Sodba II Ips 731/94 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zapustnikova volja za preklic oporoke prevlada nad formalnim uničenjem vseh izvodov, zlasti če zapustnik do vseh izvodov ni imel fizičnega dostopa.
Sklep II Ips 545/92 — Vrhovno sodišče