preklic priznanja dejstev
Sentenca
Stranka lahko prekliče priznanje dejstev le, če izkaže utemeljenost preklica, pri čemer mora sodišče presoditi, ali je takšno ravnanje v skladu z načelom vestnosti in poštenja ter dobrimi običaji (214. člen ZPP). Za uspešen preklic mora stranka navesti in izkazati konkretne razloge, kot so zmota pri priznanju ali naknadna pridobitev dokazov, ki izpodbijajo prvotno priznano dejstvo. Zgolj navedba, da nasprotna stranka ni pravilno procesno zatrjevala dejstev, ne zadošča za utemeljen preklic priznanja.
Iz posameznih sodb
-
Tožnica v tej zadevi ni uspela s preklicem priznanja, ker je kot razlog navedla le pomanjkljive trditve nasprotne stranke glede posodobljenega seznama terjatev v poenostavljeni prisilni poravnavi.
VSM Sodba in sklep I Cpg 86/2019 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je izpostavilo, da preklic priznanja ne sme biti v nasprotju z načelom vestnosti in vzajemnega zaupanja, pri čemer se presoja tudi skrbnost stranke pri podaji priznanja.
VSL sklep I Cpg 104/2013 — Višje sodišče v Ljubljani