prekluzija navajanja dejstev in dokazov v upravnem sporu
Sentenca
V upravnem sporu velja strogo pravilo prekluzije, po katerem stranke ne smejo navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov, če so imele možnost to storiti že v postopku izdaje upravnega akta (tretji odstavek 20. člena ZUS-1). Če sodišče v upravnem sporu odloča na glavni obravnavi, se glede procesnih rokov in prekluzij smiselno uporabljajo pravila Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v povezavi s posebnimi omejitvami iz Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), pri čemer mora stranka vsa dejstva in dokaze navesti najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo (286. člen ZPP).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da je pri presoji dopustnosti tožbenih novot v upravnem sporu nujna kombinirana uporaba pravil o prekluziji iz ZUS-1 in ZPP, odvisno od poteka konkretnega postopka.
VSRS Sodba X Ips 33/2024 — Vrhovno sodišče