prekluzija navajanja dejstev v upravnem sporu
Sentenca
Stranka v upravnem sporu ne sme navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov, če je imela možnost te navesti in predlagati v postopku pred izdajo upravnega akta. Namen te omejitve je zagotoviti učinkovitost upravnega postopka in preprečiti, da bi stranka z naknadnim navajanjem dejstev v upravnem sporu sanirala lastno pasivnost v upravnem postopku (tretji odstavek 20. člena ZUS-1).
Iz posameznih sodb
-
Tožnik v upravnem sporu ni uspel s trditvami, ki jih ni podal pred organom za BPP, čeprav bi to lahko storil v času trajanja upravnega postopka.
UPRS Sodba I U 1046/2024-12 — Upravno sodišče
-
Tožnik je bil s svojimi trditvami o neupravičenosti odpovedi pogodbe prepozen, saj jih v davčnem postopku ni konkretizirano navajal, čeprav je imel za to možnost.
UPRS Delna sodba in sklep I U 925/2023-38 — Upravno sodišče
-
Tožnik je bil prekludiran, ker v tožbi ni zatrjeval niti dokazoval obstoja dovoljenja za prebivanje, čeprav je bilo to ključno dejstvo za zavrnitev njegove prošnje že v upravnem postopku.
UPRS Sodba I U 1765/2021-12 — Upravno sodišče
-
Tožnik se v upravnem sporu ni mogel sklicevati na kršitve pravil stroke glede odvodnjavanja, ker teh navedb ni podal v upravnem postopku, čeprav je bil s tehničnimi rešitvami seznanjen.
sodba I U 1764/2009 — Upravno sodišče