prekluzija navajanja novih dejstev v upravnem sporu
Sentenca
Prepoved navajanja novih dejstev v upravnem sporu (479. člen ZTFI-1) ne pomeni absolutne omejitve procesnega gradiva, saj se ne nanaša na konkretizacijo in dodatno elaboriranje trditev, ki so bile pravočasno podane že v fazi ugovora zoper nadzorni ukrep agencije. Stranka sme v postopku sodnega varstva pojasniti, dopolniti ali podrobneje utemeljiti svoja že predhodno zatrjevana dejstva, ne da bi se to štelo za nedovoljeno navajanje novih dejstev.
- Zakon o trgu finančnih instrumentov (ZTFI-1)
- Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP)
- Uredba (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o zlorabi trga (uredba o zlorabi trga) ter razveljavitvi Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter direktiv Komisije 2003/124/ES (Uredba EU 596/2014)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je pojasnilo, da dopolnitev revizijskih argumentov s konkretizacijo trditev, ki so bile že del ugovornega postopka, ne predstavlja kršitve prekluzivnega roka za navajanje novih dejstev.
VSRS Sodba X Ips 71/2021, enako tudi VSRS Sodba X Ips 72/2021 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: Uredba EU 596/2014 · 12. člen ZTFI-1 · 426. člen ZTFI-1 · 475. člen ZTFI-1 · 479. člen ZTFI-1 · 494. člen ZTFI-1 · 494. člen, odstavek 2 ZTFI-1 · 494. člen, odstavek 2, točka 6 ZTFI-1 · 496. člen ZTFI-1 · 496. člen, odstavek 1 ZTFI-1 · 498. člen ZTFI-1 · 500. člen ZTFI-1 · 500. člen, odstavek 1 ZUP · 9. člen ZUP · 9. člen, odstavek 3 -
Tožeča stranka v upravnem sporu ni mogla uspešno uveljavljati oprostitve plačila takse, ker vloge za oprostitev ni vložila v predpisanem roku v upravnem postopku, s čimer je nastopila prekluzija.
Sodba in sklep I Up 1393/2003 — Vrhovno sodišče