prekluzija navedb o zastaranju
Sentenca
Ugovor zastaranja je materialnopravni ugovor, vendar mora stranka dejstva, potrebna za njegovo presojo, navesti najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo. Če stranka te trditve poda po preteku tega roka, mora izkazati, da jih brez svoje krivde ni mogla navesti prej, sicer se štejejo za prepozne in jih sodišče ne sme upoštevati (286. člen ZPP). Uveljavljanje ugovora zastaranja je tako vezano na procesna pravila o pravočasnosti navajanja dejstev in dokazov.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je zavrnilo ugovor zastaranja, ker je tožena stranka dejstva za presojo zastaranja navedla šele v deveti pripravljalni vlogi, brez opravičljivega razloga za zamudo.
VSM sodba I Cp 1583/2010 — Višje sodišče v Mariboru