prekluzivni rok za odpoved pogodbe o zaposlitvi
Sentenca
Objektivni rok za podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ne začne teči z dnem, ko delodajalec zgolj zazna splošne ekonomske težave ali potrebo po zmanjšanju stroškov, temveč z dnem, ko je delodajalec dejansko sprejel odločitev o spremembi sistemizacije delovnih mest oziroma ugotovil, da je delavčevo delo postalo nepotrebno in da delavca ni mogoče zaposliti pod drugimi pogoji ali prekvalificirati (88. člen ZDR).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da delodajalec ne more uspešno podaljšati prekluzivnega roka zaradi pogajanj z delavcem ali lastnih internih postopkovnih ovir.
VDSS Sodba Pdp 240/2025 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je štelo odpoved za pravočasno, čeprav je bila podana po začetku izgube, ker je delodajalec pred odpovedjo izvedel ukrepe za sanacijo poslovanja.
VDSS sodba Pdp 941/2013 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V obravnavanem primeru je bila odpoved nezakonita, ker je bila podana po poteku 30-dnevnega prekluzivnega roka od ugotovitve kršitve.
Sodba VIII Ips 78/2011 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da prekluzivnost roka izključuje možnost zakonite odpovedi, če je ta podana po zakonsko določenem času.
VDSS sklep Pdp 801/2010 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila odpoved prepozna, ker je poslovni razlog nastopil dve leti pred formalno spremembo akta o sistemizaciji, kar je preseglo zakonsko določene prekluzivne roke.
Sodba VIII Ips 411/2008 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila odpoved podana po poteku zakonskih rokov, saj se je delodajalec s poslovnim razlogom seznanil več kot leto dni pred podajo odpovedi.
Sodba VIII Ips 109/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo stališče, da bi 6-mesečni objektivni rok začel teči že z ugotovitvijo slabega poslovanja družbe, saj je za začetek teka roka odločilna konkretna odločitev o ukinitvi delovnega mesta.
VDS sodba Pdp 1031/2004 — Višje delovno in socialno sodišče