prekluzivni rok za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi
Sentenca
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga mora biti podana v zakonsko določenih rokih od trenutka, ko je delodajalec izvedel za razlog za odpoved oziroma za kršitev delovnih obveznosti. Zamuda tega prekluzivnega roka ima za posledico nezakonitost odpovedi, saj delodajalec s potekom roka izgubi pravico do odpovedi pogodbe iz navedenega razloga (88. člen ZDR).
Iz posameznih sodb
-
Rok je začel teči od seznanitve rektorja univerze z dejstvom, da tožnica ni bila ponovno izvoljena v naziv in da ji je poteklo dovoljenje za pedagoško delo.
Sodba VIII Ips 415/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je bila druga odpoved, podana tri mesece po prvi, prepozna, saj je delodajalec za obstoj poslovnega razloga (prenehanje dejavnosti) vedel že ob podaji prve odpovedi.
VDSS sklep Pdp 1284/2010 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da rok za odpoved ni začel teči ob sklepu organa o ukinitvi delovnega mesta, temveč šele ob seznanitvi delodajalca, da delavcu ni mogoče zagotoviti drugega dela.
Sodba VIII Ips 380/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je štelo, da je rok za odpoved začel teči že z dnem, ko je delodajalec delavki podal obvestilo o nameravani odpovedi, saj se je s tem dejanjem že seznanil z odpovednim razlogom.
VDSS sodba in sklep Pdp 1329/2006 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da mednarodni pravni akti, kot je Konvencija MOD št. 158, ne določajo rokov za odpoved, zato so za presojo prepoznosti odpovedi odločilni izključno roki, določeni v nacionalni zakonodaji.
VDS sodba Pdp 1176/2006 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V obravnavanem primeru je bila odpoved nezakonita, ker je delodajalec pogodbo odpovedal šele devet mesecev po nastanku krivdnega razloga, kar presega zakonsko določen prekluzivni rok.
VDS sodba Pdp 1401/2004 — Višje delovno in socialno sodišče