prekoračen silobran
Sentenca
Prekoračen silobran (eksces) je podan, kadar storilec pri obrambi pred istočasnim protipravnim napadom prekorači meje nujne obrambe, ker je bila njegova reakcija glede na intenzivnost napada nesorazmerna. Za obstoj kaznivega dejanja v prekoračenem silobranu mora biti iz opisa dejanja razvidno, v katerem trenutku se je zakonita obramba prevesila v prekoračitev, pri čemer se presoja objektivna teža posledic in intenzivnost ravnanja storilcev v razmerju do napada.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da je bil udarec s palico po glavi z vso močjo nesorazmeren odgovor na napad z rokami (davljenje), zato je šlo za prekoračen silobran.
VSL Sodba I Cp 703/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je obtoženec prekoračil meje silobrana, ker je kljub fizični premoči nad oškodovancem uporabil nesorazmerno silo (močan udarec v glavo), čeprav bi se napadu lahko ubranil na manj ogrožujoč način.
VSK sodba II Kp 21017/2014 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je ocenilo, da obtoženka ni imela podlage za prekoračen silobran, saj oškodovanec pri napadu ni uporabil orožja, obtoženka pa ni utrpela hujših poškodb, kar kaže na nesorazmernost obrambe.
VSK sodba II Kp 12542/2011 — Višje sodišče v Kopru
-
V obravnavanem primeru je bila uporaba strelnega orožja v vitalne organe ocenjena kot nesorazmerno sredstvo obrambe glede na agresiven napad z rokami in nogami, kar je utemeljilo prekoračen silobran.
Vmesna sodba II Ips 47/2010 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da močan udarec s pestjo v obraz med prerivanjem predstavlja nesorazmerno obrambo, ki presega meje silobrana.
VSL sodba I Cp 3386/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je opis dejanja dovolj natančen, ker je razvidno, da so obsojenci ravnali v prekoračenem silobranu od trenutka, ko so oškodovanca podrli na tla in ga začeli brcati v glavo.
Sodba I Ips 165/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je bila uporaba sile z udarci po tem, ko je bil napadalec že obvladan in je napad prenehal, prekoračitev silobrana, ki ne opravičuje povzročene škode.
Sodba II Ips 490/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je toženec prekoračil silobran, ker je po neuspelem umiku uporabil sekiro in z udarcem po glavi povzročil hudo poškodbo, kar je bilo nesorazmerno z napadom.
Sodba in sklep II Ips 708/2005 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: ZOR · 161. člen ZOR · 161. člen, odstavek 1 ZOR · 192. člen ZOR · 200. člen ZOR · 200. člen, odstavek 1 ZOR · 200. člen, odstavek 2 ZOR · 203. člen ZPP · 14. člen ZPP · 367. člen ZPP · 377. člen ZPP · 378. člen ZPP · 384. člen ZPP · 39. člen ZPP · 39. člen, odstavek 1 ZPP · 41. člen ZPP · 41. člen, odstavek 2 -
Sodišče je presodilo, da so bili udarci v obraz in ugrizi s strani redarja v nočnem klubu prekoračitev dovoljene obrambe, ne glede na to, da je tožnik s svojim ravnanjem sprožil potrebo po intervenciji.
VSL vmesna sodba in sklep I Cp 2153/2004 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je šlo za prekoračen silobran, ker se je toženec na fizični napad odzval z uporabo kozarca kot orožja, kar je preseglo meje nujne obrambe glede na intenzivnost napada.
VSL sodba I Cp 2254/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da pri zmotnem prepričanju o napadu (putativni silobran) ni mogoče govoriti niti o prekoračenem silobranu, saj ni podan sam napad.
VSC sodba Kp 34/2000 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presodilo, da je bila uporaba kemičnega sredstva (cevosana) kot obrambnega sredstva neprimerna, saj je povzročila nesorazmerno hujšo poškodbo (izguba vida) v primerjavi z napadom z desko.
Sklep II Ips 298/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je ocenilo, da obdolženčeva prestrašenost ni dosegla intenzivnosti, ki bi utemeljevala odpustitev kazni, saj je bilo njegovo ravnanje usmerjeno in razumljivo pojasnjeno.
VSL sodba I Kp 470/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je toženec prekoračil silobran, ker je pri obrambi uporabil močnejšo silo, kot je bila v danem trenutku potrebna za odvrnitev napada.
Sodba II Ips 319/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj delno povzemanje kazenskega spisa ne zadostuje za ugotovitev soodgovornosti, temveč mora pravdno sodišče samostojno izvesti dokazni postopek o vseh okoliščinah škodnega dogodka.
Sklep II Ips 835/94 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je sodišče ugotovilo, da je bilo ravnanje žrtve izrazito obrambne narave, zato ni šlo za napad, ki bi obtožencu omogočil sklicevanje na prekoračen silobran.
VSL sodba Kp 1479/93 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo navedbe obrambe o prekoračenem silobranu, ker dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, ni potrjevalo obstoja takšnih okoliščin.
VSL sodba Kp 1251/93 — Višje sodišče v Ljubljani