prekršek zoper javni red in mir
Sentenca
Prekršek po prvem odstavku 6. člena ZJRM-1 stori oseba, ki z drznim, nasilnim, nesramnim, žaljivim ali podobnim vedenjem oziroma z zasledovanjem pri drugi osebi povzroči občutek ponižanosti, ogroženosti, prizadetosti ali strahu. Za obstoj prekrška morata biti kumulativno izkazana objektivni element (nasilno ali drzen način vedenja oziroma zasledovanje) in subjektivni element (nastanek določenega občutka pri oškodovancu).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče mora pri presoji prekrška celovito opredeliti vse zakonske znake, vključno z zasledovalno vožnjo in njenim vplivom na občutke oškodovanca; nasprotujoči si razlogi v sodbi glede teh elementov pomenijo bistveno kršitev postopka.
VSC Sklep PRp 63/2020 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presodilo, da vsebina pridige, ki podaja moralne vrednote in versko tematiko, ne predstavlja širjenja lažnih vesti o konkretnih dogodkih, temveč gre za vrednostne sodbe.
Sodba IV Ips 145/2013 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je ravnanje obdolžencev do sprevodnika prekvalificiralo iz drznega načina vedenja v nespodobno vedenje, ker ni bila izkazana zadostna intenziteta fizičnega nasilja.
VSC sodba PRp 165/2008 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pojasnilo, da se zahteve po nastanku posledic v javnem redu in miru ne sme razlagati restriktivno zgolj na množico, temveč vključuje tudi neposredno prizadetost oškodovanca.
Sodba IV Ips 40/2006 — Vrhovno sodišče