premoženjski cenzus za brezplačno pravno pomoč
Sentenca
Pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca za brezplačno pravno pomoč se kot premoženje štejejo vsa sredstva, vključno z vrednostnimi papirji, ki presegajo zakonsko določen cenzus 20 minimalnih plač (19. člen ZBPP). Odškodnina za nepremoženjsko škodo, ki je bila naložena v vrednostne papirje, se pri presoji premoženjskega stanja upošteva kot premoženje, saj zakon med izvzetimi sredstvi izrecno ne navaja odškodnine za zmanjšanje življenjske aktivnosti.
- Zakon o brezplačni pravni pomoči (ZBPP)
- Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP)
- Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS)
- Zakon o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre)
- Zakon o socialnem varstvu (ZSV)
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre-E)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je razveljavilo odločbo o zavrnitvi BPP zaradi kršitve postopkovnih pravil, čeprav je bila presoja premoženjskega cenzusa temeljila na podatkih iz zemljiške knjige in GURS.
UPRS Sodba IV U 138/2023-9 — Upravno sodišče
-
Sodišče je razsodilo, da je organ nepravilno izračunal premoženje tožnice, ker je pri vseh solastnih nepremičninah upošteval njihovo tržno vrednost, namesto da bi pri kmetijskih in gozdnih zemljiščih upošteval le katastrski dohodek.
UPRS Sodba IV U 103/2022-6 — Upravno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj dejansko bivanje v nepremičnini ne zadostuje za izvzetje iz premoženjskega cenzusa, če prosilec v njej nima prijavljenega stalnega prebivališča.
UPRS Sodba IV U 141/2020-8 — Upravno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da lastniški delež na nepremičnini, v kateri prosilka ne biva, presega mejni znesek premoženja, določen v 152. členu ZUJF, kar izključuje pravico do brezplačne pravne pomoči.
sodba I U 1081/2013 — Upravno sodišče
Pravna podlaga: ZBPP · 14. člen -
Sodišče je poudarilo, da postopek za razdružitev solastnine sam po sebi ne izključuje solastniškega deleža iz premoženja prosilca pri presoji upravičenosti do brezplačne pravne pomoči.
sodba I U 365/2013 — Upravno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da se stanovanje, v katerem prosilka ne biva, šteje v premoženjski cenzus, čeprav je obremenjeno s hipoteko in ga zaradi tržnih razmer ni mogoče hitro prodati.
sodba II U 256/2012 — Upravno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da lastništvo nepremičnine, ki ni primerno stanovanje za bivanje prosilca, vpliva na preseganje premoženjskega cenzusa, ne glede na to, da je nepremičnina lahko predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju.
sodba I U 402/2011 — Upravno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je za ugotovitev preseganja premoženjskega cenzusa bistvena skupna vrednost premoženja, s katerim prosilec in družinski člani dejansko razpolagajo, ne glede na višino posameznega solastniškega deleža.
sodba U 430/2005 — Upravno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je treba pri presoji premoženja upoštevati, da prosilec v stanovanjski hiši, katere solastnik je, ne živi zaradi razveze zakonske zveze in nevzdržnih razmer, kar predstavlja razlog, ki ni na njegovi strani.
sodba U 326/2005 — Upravno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da se vrednostni papirji, kupljeni s sredstvi odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, štejejo za premoženje, ki se upošteva pri izračunu premoženjskega cenzusa.
Sodba I Up 1250/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da se odškodnina za nepremoženjsko škodo, pretvorjena v vrednostne papirje, šteje v premoženjski cenzus, saj ni izvzeta iz definicije premoženja po 19. členu ZBPP.
sodba in sklep U 1747/2004 — Upravno sodišče
-
Sodišče je razveljavilo odločbo, ker organ ni obrazložil načina ugotavljanja vrednosti nepremičnin, ki so bile podlaga za zavrnitev prošnje zaradi preseženega premoženjskega cenzusa.
Sodba I Up 494/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo zavrnitev prošnje, ker je bilo ugotovljeno, da tožnikovo premoženje presega cenzus 20 minimalnih plač.
Sodba I Up 768/2002 — Vrhovno sodišče