prenehanje delovnega razmerja zaradi neopravičene odsotnosti

Sentenca

Delovno razmerje zaradi neopravičene odsotnosti z dela preneha z vročitvijo dokončnega sklepa o prenehanju delovnega razmerja. Delavec ima pravico do vrnitve na delo vse do trenutka, ko sklep o prenehanju postane dokončen. V obdobju neupravičene odsotnosti, ko delavec dejansko ne opravlja dela, mu ne pripada nadomestilo plače, razen če se v sodnem postopku ugotovi nezakonitost prenehanja delovnega razmerja.

Pravna podlaga:

Iz posameznih sodb

Sodišče je presodilo, da je bila tožnici, ki je odklonila ponujeno zaposlitev pri drugem delodajalcu, zakonito odpovedana pogodba o zaposlitvi zaradi neopravičene odsotnosti z dela, ker se po prenehanju statusa presežne delavke ni vrnila na delo.

Sodba VIII Ips 170/2005 — Vrhovno sodišče
Sodišče je potrdilo zakonitost prenehanja delovnega razmerja, ker tožnica po odklonitvi zaposlitve pri drugem delodajalcu ni prihajala na delo, kar je štelo za neopravičeno odsotnost.

Sodba VIII Ips 169/2005 — Vrhovno sodišče
V konkretnem primeru je sodišče potrdilo zakonitost prenehanja delovnega razmerja, ker se delavec po dokončnem sklepu o razporeditvi ni zglasil na delovnem mestu in je neupravičeno izostal z dela.

Sodba VIII Ips 181/2004 — Vrhovno sodišče
Sodišče je poudarilo, da pri neopravičeni odsotnosti z dela, ki traja več kot pet dni, delovno razmerje preneha z dnem nastopa odsotnosti, neodvisno od kasnejše vročitve sklepa.

VDS sodba Pdp 1516/2001 — Višje delovno in socialno sodišče
Sodišče je v konkretnem primeru ugotovilo, da je delavec upravičen do nadomestila plače za čas od nezakonitega prenehanja delovnega razmerja do ponovne vzpostavitve delovnega razmerja.

VDS sodba Pdp 213/98 — Višje delovno in socialno sodišče
Sodišče je razveljavilo sodbi nižjih stopenj, ker delavec ni bil neopravičeno odsoten, saj je imel pravnomočno odločbo ZZZS o začasni nezmožnosti za delo, ki je delodajalec ni mogel ignorirati.

Sklep VIII Ips 190/97 — Vrhovno sodišče
Sodišče je presojalo zakonitost prenehanja delovnega razmerja zaradi izostanka delavca zaradi vpoklica v vojsko.

Sklep VIII Ips 70/97 — Vrhovno sodišče
Sodišče je presodilo, da delavec, ki se odpravi na območje s pričakovano nestabilnostjo, ne more uveljavljati višje sile kot opravičljivega razloga za nevrnitev na delo, če je bila nevarnost nastanka izjemnih razmer predvidljiva.

Sodba VIII Ips 162/96 — Vrhovno sodišče
Sodišče je poudarilo, da prvostopni sklep o prenehanju delovnega razmerja ne onemogoča delavčeve vrnitve na delo do sprejema dokončnega drugostopnega sklepa.

Sklep VIII Ips 32/97 — Vrhovno sodišče
Sodišče je poudarilo, da delavec, ki je razporejen na delo kot invalid III. kategorije, ne sme samovoljno odkloniti delovne naloge in izostati z dela brez predhodne odobritve bolniškega staleža, tudi če subjektivno meni, da dela zaradi zdravstvenega stanja ne zmore opravljati.

Sodba VIII Ips 189/95 — Vrhovno sodišče