prenehanje delovnega razmerja zaradi neupravičene odsotnosti
Sentenca
Neupravičena odsotnost z dela, ki traja neprekinjeno več kot pet delovnih dni, predstavlja resen in utemeljen razlog za prenehanje delovnega razmerja. Za zakonitost takšnega prenehanja mora delodajalec dokazati, da delavec v navedenem obdobju ni imel objektivno opravičljivih razlogov za izostanek. Pri presoji upravičenosti odsotnosti sodišče upošteva vse okoliščine primera, vključno z morebitnimi navodili delodajalca, pri čemer izjave ali grožnje, ki niso bile dejansko uresničene in niso vplivale na delavčevo zmožnost opravljanja dela, ne opravičujejo izostanka.
Iz posameznih sodb
-
V konkretnem primeru je bilo prenehanje delovnega razmerja zakonito, ker tožnica ni javila nastopa dopusta v skladu z ustaljeno prakso delodajalca in si ni zagotovila odobritve njegove izrabe.
Sodba VIII Ips 163/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je prenehanje delovnega razmerja zakonito, če je delavec neupravičeno odsoten z dela v skrajšanem delovnem času, ki mu je bil določen zaradi invalidnosti III. kategorije.
Sodba VIII Ips 349/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo zakonitost prenehanja delovnega razmerja, ker sta tožnika brez upravičenih razlogov izostala z dela več kot pet zaporednih delovnih dni in se na delo nista vrnila niti po vročitvi sklepov.
Sodba VIII Ips 66/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da odsotnost z dela ni neupravičena, če je v drugem postopku pravnomočno ugotovljeno, da je bil delavec v spornem času iz zdravstvenih razlogov nezmožen za delo.
Sodba VIII Ips 313/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da ustna direktorjeva prepoved prihoda na delo ni bila opravičljiv razlog za izostanek, saj je delavec naslednji dan brez težav vstopil v prostore podjetja, kar je izničilo težo predhodne prepovedi.
Sodba VIII Ips 260/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da se delavec po zakoniti razporeditvi na drugo delovno mesto ne more več sklicevati na sporazume o razporeditvi delovnega časa, ki so veljali za njegovo prejšnje delovno mesto.
Sodba VIII Ips 176/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je kot pravno odločilno dejstvo upoštevalo, da je bila tožnica v času neopravičene odsotnosti zaposlena pri tujem delodajalcu, kar je pomenilo, da se na delo ni nameravala vrniti.
Sodba VIII Ips 102/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da delodajalec ne sme zavrniti ugovora zoper prenehanje delovnega razmerja, če je pravočasno seznanjen z zdravniškim potrdilom, ne da bi pred tem preveril resničnost navedb o delavčevi zmožnosti za delo.
Sodba VIII Ips 2/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da neobravnava ugovora delavca zoper sklep o prenehanju delovnega razmerja predstavlja relativno procesno kršitev, če je bila materialnopravna podlaga za prenehanje (neupravičena odsotnost) v postopku dokazana.
Sodba VIII Ips 25/2002 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je sodišče ugotovilo, da štiridnevna neupravičena odsotnost ne izpolnjuje zakonskega pogoja petih zaporednih delovnih dni, zato je bila odpoved delovnega razmerja nezakonita.
Sodba VIII Ips 279/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da delavka ni bila neupravičeno odsotna, saj je bil izostanek posledica razlogov na strani delodajalca, zato odpoved delovnega razmerja ni bila utemeljena.
Sodba VIII Ips 223/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da pri dokazovanju neupravičenega izostanka z dela velja razporeditev trditvenega in dokaznega bremena med delodajalca in delavca glede na naravo posameznih faz postopka.
Sodba VIII Ips 22/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo zakonitost prenehanja delovnega razmerja delavca, ki je bil predhodno razporejen v drugo organizacijo in je po zaključku bolniškega staleža neupravičeno izostal z dela.
Sklep VIII Ips 195/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da delavec ohrani pravice iz delovnega razmerja do trenutka dokončnosti odločbe o prenehanju, če se vrne na delo pred tem trenutkom.
Sodba VIII Ips 293/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru določilo datum prenehanja delovnega razmerja na dan pravnomočnosti sodne odločbe, ker je ugotovilo, da je bil delavec pred dokončnostjo odločitve delodajalca ponovno na delu.
Sodba VIII Ips 155/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da vojne razmere v tujini, ki so delavcu preprečile vrnitev, ne opravičujejo dolgotrajne odsotnosti, če je delavec zanje vedel in ni pravočasno ukrepal, zato je prenehanje delovnega razmerja po 100. členu ZDR zakonito.
Sodba in sklep VIII Ips 195/98 — Vrhovno sodišče
-
Tožnica je samovoljno izostala z dela zaradi nestrinjanja z odreditvijo nalog, namesto da bi uporabila pravna sredstva zoper odločitev delodajalca ali postopke za uveljavljanje varstva pri delu zaradi zdravstvenih težav.
Sodba VIII Ips 116/98 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo zakonitost prenehanja delovnega razmerja v primeru petdnevne neupravičene odsotnosti, pri čemer je tožnik neuspešno uveljavljal objektivne razloge za nezmožnost vrnitve na delo.
Sodba VIII Ips 150/97 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da tožnik ni bil odsoten z dela neupravičeno, zato prenehanje delovnega razmerja na podlagi 5. oziroma 6. točke prvega odstavka 100. člena ZDR ni bilo pravno utemeljeno.
Sodba VIII Ips 55/97 — Vrhovno sodišče
-
Tožnik je trdil, da je bila njegova odsotnost posledica groženj delodajalca, kar bi pomenilo, da odsotnost ni bila neupravičena, vendar sodišče teh navedb v revizijskem postopku ni štelo za dokazane.
Sodba VIII Ips 50/94 — Vrhovno sodišče